Deloglasnik je zaposlitven portal, ki želi aktivno sodelovati pri zagotavljanju boljših pogojev za delo – tako s stališča delodajalcev kakor zaposlenih. Svoje delo radi vidimo kot povezovalni most med enimi in drugimi. V sklopu slednjega zaposlitven portal Deloglasnik dopolnjujemo z različnimi raziskavami oz. aktivnostmi s katerimi želimo spodbujati k boljšim praksam oz. razmeram na trgu dela. Tako smo ustvarili platformo, kjer lahko delodajalci preko ankete o zadovoljstvu svojih zaposlenih prejmejo Certifikat odličnosti – »Najboljši delodajalec«; pred kratkim pa smo vzpostavili tudi vseslovensko raziskavo o plačah imenovano BoljšaPlača, kjer lahko uporabniki na podlagi vpisanih podatkov o plači brezplačno prejmejo primerjavo lastne plače znotraj ali izven svojega sektorja; znotraj ali izven slovenskega trga.
O prvih rezultatih analize podatkov iz spletne strani BoljšaPlača, ki se navezuje na najboljše plačana delovna mesta v Sloveniji si lahko preberete TUKAJ.
Na podlagi analize pridobljenih podatkov, vam spodaj podajamo oz. delimo najnovejše ugotovitve iz portala BoljšaPlača.
Tekom našega delovanja kot zaposlitven portal smo opazili, da imajo slovenski delodajalci znotraj turističnega sektorja pogosto problem najti ustrezni kader. Razloge zakaj smo se odločili poiskati v odgovorih BoljšaPlača.
- PRIMERJAVA SLOVENJA vs. SOSEDNJE DRŽAVE
Odkar ima Slovenija na voljo turistične bone, verjamemo, da se je tekom letošnjega poletja marsikdo znašel v situaciji, ko npr. v Logarski dolini ali v Portorožu ni dobil proste sobe; ali pa seveda, ni dobil proste mize v restavraciji. Vsekakor lahko rečemo, da smo po skoraj več kot enem letu karantene z velikim veseljem ponovno koristili turistične ponudbe po Sloveniji. Povpraševanje po turističnih storitvah torej cveti – vendar ne samo v Sloveniji – tudi v tujini! Bi to lahko imelo povezavo, zakaj imajo delodajalci v Sloveniji problem najti ustrezni kader?
Seveda, v primerjavi z našimi severnimi sosedi (Avstrija) ima Slovenija bistveno nižje plače, hkrati pa naš turizem potrebuje oz. zahteva dobro kvalificiran kader – več let delovnih izkušenj, govorjenje več tujih jezikov, itd. Avstrija tako predstavlja veliko konkurenco Sloveniji, saj bodo zaradi skoraj dvakrat višjih plač iskalci zaposlitve, še posebno tisti visoko kvalificirani, raje iskali zaposlitev v Avstriji.
Poglejmo si na primeru: v povprečju je natakar v Sloveniji plačan 1.200 EUR v Avstriji pa 3.500 EUR. Podobno velja za druge poklice znotraj sektorja turizma – pomočnik v kuhinji, delavec na recepciji, hotelir itd. - ki so v Sloveniji v povprečju plačani okoli 1.000 EUR v Avstriji pa 3.000 EUR. Seveda severnim državam težko konkuriramo – problem pa nastane, ker nam veliko kvalificiranega kadra »uide« še na Hrvaško.
Ugotavljamo, da kljub temu, da ima Hrvaške v povprečju bistveno nižje plače, v povprečju 700 EUR na mesec - večje in uspešnejše gostilne ter hoteli plačajo precej več kot v primerjavi s Slovenijo. Iz tega razloga se večina iskalcev zaposlitve iz južnih držav (npr. Črna Gora) raje odloči za delo na Hrvaškem kakor v Sloveniji – saj je bistveno bolj profitabilno.
- PRIMERJAVA ZNOTRAJ SLOVENSKEGA TURISTIČNEGA SEKTORJA
Kaj pa smo ugotovili še preko naših anketirancev portala BoljšaPlača. Znotraj turističnega sektorja smo prejeli odgovore 25 zaposlenih – zaposlen v hotelu, kuhar, kuharski pomočnik, natakar, picopek, zaposlen v turistični agenciji in vodja izmene; od tega 13 moških in 12 žensk; v starosti od 20 do 62 let.
Razpon plač za osebe, ki v Sloveniji delajo v kategoriji Gostinstvo, turistična potovanja je običajno od 798,00 EUR (minimalna plača) do 1.883,00 EUR (najvišja povprečna, dejanska najvišja plača je višja) – neto plača, ki vključuje vse dodatke.
Večina plač anketirancev pa se giblje okoli 1.200 EUR na mesec (neto). Opažamo torej, da razpon med različnimi delovnimi mesti ni velik – sam zaslužek – v primerjavi z Avstrijo in Hrvaško – pa premajhen, da bi pritegnil vije kvalificiran kader. Pri tem je zanimiv podatek tudi to, da imajo podobno plačo, tj. pod 1000 EUR (neto) na mesec lahko: natakar, kuhinjski pomočnik in celo vodja izmene.
Če želijo slovenski delodajalci dobiti dober kader bodo morali dvigniti povprečno plačo zaposlenih v turizmu.
Odkar nas je pandemija naučila, da se da delati od doma pa nas je seveda zanimalo kakšno mnenje imajo o delu od doma zaposleni v gostinstvu. Zaradi narave turističnega sektorja, je seveda težko govoriti o možnosti dela od doma – samo 1/25 anketiranih ima namreč omogočeno delno delo od doma, ki pa bi ob možnosti izbire raje delal doma (delovno mesto: zaposlen v hotelu).
Kar se tiče same želje po delu od doma pa naši anketiranci v večini preferirajo delo na delovnem mestu (70%). Od 25 je na to vprašanje odgovorilo 23 anketiranih.
Pa če bi bil pogoj za delo od doma tudi nižja plača? V tem primeru, več kot polovica anketirancev (59%) nebi bila pripravljena pristati na delo od doma. Druga polovica pa se deli na tisti, ki bi želeli delati od doma neglede na višino plače (9%) in tiste (32%), ki bi na delo od doma pristali glede na razliko v plači (30%). Te so se opredelili kot sledi: polovica bi bila pripravljena sprejeti za 50-100 EUR nižjo plačo; 30% za 50 EUR in 20% za več kot 100 EUR nižjo plačo. Samo 9% pa je takih, ki bi bili od doma pripravljeni delati za nižjo plačo.
Opažamo, da bi si tudi v turističnem sektorju, kjer delo od doma v večini ne pride v poštev zaradi narave dela, zaposleni pravzaprav želeli možnosti dela od doma (približno 40%). Na drugi strani pa je seveda prevladujoč trend ta, da zaposleni za "ugodnosti" niso pripravljeni znižati plače (60%). To je lahko tudi dober pokazatelj, da imajo zaposleni resnično prenizke plače, saj si ne morejo privoščiti niti za 50 EUR nižje plače.
Ponavadi namreč velja, da ko nam plača omogoča dovolj ugodno življenje (finančno) bo večina zaposlenih raje preferirala za 50-100 EUR nižjo plačo ter višjo kakovost življenje npr. fleksibilni delovni pogoji, manj delovnih ur na teden, več dopusta itd.
Zanima pa nas tudi vaše mnenje! Anketo o plačah lahko izpolnite TUKAJ!