(Vir slike: Eurostat)
1. Ozadje skupne minimalne plače v EU
Več držav članic ustanoviteljic EU ima dolgo tradicijo zagotavljanja nacionalne minimalne plače za delovno silo z nižjimi plačami. V nasprotju s tem je več držav članic, vključno z Nemčijo, Irsko, Združenim kraljestvom in številnimi državami, ki so pristopile k EU leta 2004 ali pozneje, šele nedavno sprejelo zakonodajo o minimalni plači, pri čemer 1. januarja 2019 šest držav članic EU-28 ni imelo določene nacionalne minimalne plače. Obstoječe nacionalno določene minimalne plače pa se, kot razvidno s slike, zelo razlikujejo.
V zadnjih letih je v večini evropskih držav mogoče opaziti vzorec razmeroma skromnega poviševanja plač (zmernost plačne politike), pri čemer je veliko skupin, ki zastopajo delavce, trdilo, da so kupna moč in splošni življenjski standardi upadli. Zato so nekateri politiki, predstavniki delavcev, interesne skupine in komentatorji začeli spodbujati zamisel o „evropski minimalni plači“ ali določitvi nacionalnih minimalnih plač v vseh državah članicah EU (vir).
2. Akcija za uveljavitev pravične minimalne plače
Evropska komisija je začela akcijo za uveljavitev pravične minimalne plače v Evropski uniji, katere cilj je, da si bo lahko vsak delavec v Evropi s svojim delom zagotovil plačo, ki mu bo omogočala dostojno življenje. Pravična minimalna plača v Evropski uniji je poleg okoljske vzdržnosti, rasti produktivnosti in makroekonomske stabilnosti del programskega dokumenta za delo Komisije v novem mandatu.
V tem kontekstu je pravično minimalno plačo za revijo Finance komentiral Mojmir Mrak, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in poznavalec ekonomske politike EU, ki pravi:
Namen Komisije ni iskanje ene rešitve, ki bi veljala za vse ampak iskanje skupnih točk, na podlagi katerih se bodo lahko določili minimalni standardi za minimalno plačo. Slednji bi se nato ob upoštevanju doslej uveljavljenih institucionalnih mehanizmov za določanje minimalnih plač morali postaviti v nacionalne okvire. Akcija je trenutno na stopnji javnega posvetovanja.
Slovenija in stanje minimalne plače
Slovenija ima precej velik delež zaposlenih na minimalni plači zato si moramo prioritetno prizadevati za zvišanje povprečnih plač, vendar je to lahko mogoče samo ob povečanju produktivnosti. Zviševanje plač v odsotnosti dodane vrednosti ni ekonomsko vzdržno. Če pa bodo povprečne plače višje, potem bo več prostora tudi za rast minimalnih plač. Ravno tako je potrebno upoštevati to, da je ob zvišanju plače najenostavnejših del, potrebno zvišati plačo tudi za delavce, ki opravljajo zahtevnejša dela.
3. O pozitivnih učinkih minimalne plače so pred kratkim poročali tudi iz Nemčije
Raziskava britanskega University College London in nemškega inštituta IAB je poročala o povečani produktivnost nemških delavcev po uvedbi minimalne plače iz leta 2015. Kljub pomislekom ob uvedbi tega instituta je raziskava izkazala, da uzakonitev minimalne plače ni zmanjšala zaposlenosti v Nemčiji (vir).
Tovrstne raziskave o pozitivnih učinkih uzakonitve minimalne plače bodo lahko pripomogle k učinkoviti in celostni vzpostavitvi pravične minimalne plače na ravni EU.
