Sodobni delavec se je v današnjem delovnem okolju primoran prilagoditi družbenim in tudi tehnološkim sprememba organizacije »dela« v 21. stoletju. Kjer se je »službo« včasih tretiralo le kot vir zaslužka za poravnanje vsakodnevnih stroškov, sodobni poklici zavzemajo in predstavljajo velik del naših življenj. Veliko število ljudi, svojo strokovno pot nadgrajuje in izpopolnjuje, ker v njej vidijo svojo strast in življenjsko poslanstvo. Po drugi strani pa se v globalizirani in modernizirani dobi delavci še predobro zavedajo konkurenčnosti tako tujega cenejšega kadra kakor tudi kolegialne kompetitivnost, ki zahteva, da smo v svojem delu čim bolj uspešni ter vedno seznanjeni z najnovejšimi trendi, ki bodo delodajalcu zagotavljali stalen poslovni uspeh. Marsikatero delo se tako ne bo začelo in končalo znotraj predpisanega 8-urnega delavnika.
Ali torej sledimo svoji ljubezni do opravljenega dela ali pa nas žene zgolj potreba po temu, da se dokažemo in dosežemo napredovanje, se soočamo s sledečo realnostjo: ko zapustimo svoje delovno mesto se naše delo ne konča, še bolj problematično pa je, da se slednja praksa od delavcev celo pričakuje. Tako se marsikje pričakuje, da bo delavec za potrebe opravljanja svojega dela dosegljiv tudi v svojem prostem času.
Tako je tovrstna problematika izgorelosti in prekomernega dela (dela izven ur delovnega časa) še posebno aktualna za čas letnih dopustov. Na eni strani vlada strah pred nakopičenim delom, ki se bo nabral med našo odsotnostjo po drugi strani pa nam dostop do službenega maila s telefona nenehno predstavlja skušnjavo, da opravljamo delo tudi tekom našega letnega dopusta.
Tako za delavce kakor delodajalce je pomembno, da ločijo med fleksibilnostjo in dostopnostjo. Res je, da sodobnejše službe omogočajo veliko fleksibilnosti v smislu, kdaj delamo in od kje delamo (delo od doma, poslovna potovanja…). Slednjega pa vendarle ne smemo zamenjati s pričakovanjem po nenehni dostopnosti delavca.
V nadaljevanju vam zato navajamo nekaj nasvetov kako v moderni organizaciji dela ponovno pridobiti kontrolo in vzpostaviti mejo med službenim časom in prostim časom, še posebno za primer letnega dopusta:
- Ob odsotnosti z dela si na službenem mailu uredite avtomatsko sporočilo »out of office« oz. »izven pisarne« znotraj katerega za stranko vključite tudi alternativni (nadomestni) kontakt. Ravno tako se o nadomestnem kontaktu dogovorite za vaše službene klice.
- Uporabljen alternativni kontakt obvestite o tovrstni odločitvi in mu sestavite ter predajte primopredajni seznam z navodili za čas vaše odsotnosti (ni potrebe, da bi vsa opravila počakala na vaš prihod z dopusta).
- V kolikor imate službo, ki ne dopušča popolne odsotnosti, si vnaprej določite točno uro/čas vaše dosegljivosti med dopustom, ki ga boste namenili za službo.
- Spoštujte svoj prosti čas. Zelo pomembno je, da je vaš čas odsotnosti resnično le to – odsotnost od dela. Presenečeni boste, da se bo delo uspešno opravilo kljub vaši odsotnosti.
- Ob zaključku dopusta si zjutraj rezervirajte eno uro z vašim alternativnim kontaktom in se seznanite z vsemi pomembnimi informacijam v času vaše odsotnosti (vir).
Prekomerno delo in delo izven delovnega časa ima dokazano negativni vpliv na produktivnost in pomembnejše, zdravje delavcev. Pomembno je, da se vzpostavijo konkretni koraki k zmanjšanju preobremenjenosti in zavarovanju prostega časa delavcev (vir). Prvi korak pa naj, dragi delavci, vendarle pomeni vaše lastno zavedanje o pomembnosti vašega zdravja in vzpostavitvi mej med delom in prostim časom (in to brez slabe vesti). Za dobro opravljeno delo namreč še ne pomeni, da ste absolutno primorani žrtvovati vse svoj prosi čas.
Sodobna organizacija dela je tako potrebna ponovne pridobitve kontrole delavcev nad mejo službenega in prostega časa. Opažamo in pa sporočamo, da je o blaženju tovrstnih negativnih učinkov preobremenjenosti vidna iniciativa tudi s strani delodajalcev – tako imenovani »wellnes programi za zaposlene«, ki spodbujajo diskurz in posledice izgorelosti in preobremenjenosti delavcev. S tem je prekomerno delo (delo izven ur delovnega časa) izgubilo konotacijo idealnega delavca ampak postalo predmet zaskrbljenosti (vir).
