Vaše podjetje se lahko sooči z resnimi izgubami in kaznimi zaradi kibernetskih napadov. V nadaljevanju vam bomo razložili ta tveganja in kaj lahko storite, da jih zmanjšate.
Če vaše podjetje za svoje delovanje uporablja računalniške sisteme, morate razumeti kibernetska tveganja, s katerimi se soočate, in kako lahko ta vplivajo na vaše podjetje. Kibernetski napad vas lahko finančno udari po žepu in bistveno ovira poslovanje vašega podjetja za več dni ali tednov.
Kaj je kibernetsko tveganje?
Kibernetsko tveganje je grožnja izgube podatkov, uničevanja lastnine ali izsiljevanja zaradi vdora v IT sisteme vašega podjetja. Kibernetski napadi lahko povzročijo finančno izgubo ali motnjo v poslovanju. Prav tako lahko škodijo ugledu vaše blagovne znamke, če potrošniki menijo, da njihovi podatki pri vaši organizaciji niso varni.
Kibernetska tveganja lahko povzročijo okvare računalniških sistemov in nepooblaščeno uporabo informacij. Če nepooblaščena oseba pridobi dostop do vaših računalniških sistemov in podatkovnih baz, lahko ustavi delovanje vašega podjetja ali ukrade vaše podatke. Zato je pomembno, da imate urejeno ustrezno kibernetsko varnost.
Nasvet
Vsako podjetje, ki med računalniki v omrežju, povezanem z internetom, prenaša občutljive informacije, je izpostavljeno tveganju kibernetskega napada. Ena izmed načinov za omejitev potencialne škode je politika minimizacije podatkov – shranjevanje le podatkov, ki jih potrebujete, in dovoljenje zaposlenim, da dostopajo le do podatkov, ki jih potrebujejo za svoje delo. Tako bo, če nekdo vdre v vaše omrežje, omejen na podatke, ki jih lahko vidi uporabnik, čigar poverilnice so bile overjene.
Katere so vrste kibernetskih tveganj?
Kibernetska tveganja niso omejena le na zunanje grožnje s strani slabonamernih akterjev. Podjetje se mora soočiti tudi z notranjimi grožnjami, ki lahko ogrozijo podatke ali sisteme.
Notranja kibernetska tveganja
Čeprav večina delodajalcev verjame, da so njihovi zaposleni zaupanja vredni, obstajajo različne vrste notranjih tveganj, s katerimi se lahko soočate. Ta tveganja lahko prihajajo od trenutnega ali nekdanjega zaposlenega, ki ima dostop do vaših IT sistemov in lahko ta dostop uporabi na sovražen način. Ta tveganja lahko izhajajo tudi iz pomanjkanja ozaveščenosti in slabega usposabljanja.
Tukaj so nekatera pogosta notranja kibernetska tveganja, na katera morate biti pozorni:
- Sabotaža in kraja s strani zaposlenih: Goljufije in motnje, ki jih povzroči trenutni ali nekdanji zaposleni, ki dostopa do vaših sistemov, da pridobi informacije, ki škodijo podjetju. Nekatere informacije se lahko uporabijo za pridobivanje zaposlenih, medtem ko druge lahko škodijo vašemu podjetju, če so razkrite v javnih forumih.
- Nepooblaščen dostop: Zaposleni lahko pridobijo dostop do sistemov, do katerih ne bi smeli imeti dostopa. Lahko spremenijo dovoljenja drugih ali deaktivirajo varnostna orodja omrežja.
- Nevarne poslovne prakse: Ko strežniki omrežja ostanejo v odklenjenih prostorih ali se uporabniki ne odjavijo z naprav pravilno, so podjetja bolj ranljiva za napade.
- Nenamerno izgubljanje ali razkritje podatkov: Člani ekipe lahko nehote razkrijejo občutljive informacije. To se lahko zgodi tako, da pomotoma dodajo nepooblaščeno osebo v verigo zaupnih e-poštnih sporočil ali pustijo prenosnik podjetja v kavarni.
- Delo na zasebnih napravah: Mnoga podjetja si ne bi upala dovoliti zaposlenim, da prinesejo svoje naprave za povezovanje z omrežjem podjetja zaradi varnostnih tveganj, nekaterih podjetij pa to ne moti. Vendar bodite pozorni, vaše omrežje je dvakrat bolj ogroženo, če to dovoljujete, saj lahko slaba varnost na napravi zaposlenega hekerjem omogoči dodatno pot v vaš sistem. Prav tako pa se vsaka zlonamerna programska oprema na napravi lahko prenese v vaše omrežje.
Nasvet
Preverjanje zgodovine brskanja pri novih zaposlenih lahko zmanjša vaša notranja kibernetska tveganja.
Zunanja kibernetska tveganja
Druga resna grožnja, s katero se soočajo podjetja, so zunanji kibernetski napadi, pri katerih zlonamerne osebe poskušajo ukrasti podatke ali omejiti delovanje. Če pride do takega napada, je lahko težko ugotoviti, kako so vam v sistem vdrli. Prav tako lahko traja tedne ali mesece, preden sploh ugotovite, da ste bili napadeni.
To so najpogostejša zunanja kibernetska tveganja:
- Kraja gesel: Kljub desetletjem opozoril veliko ljudi, vključno z administratorji sistemov, še vedno uporablja gesla, ki jih je enostavno uganiti. Gesla so lahko ukradena tudi prek lažnih e-poštnih napadov in zlonamerne programske opreme, kot so programi za beleženje tipkanja.
- Lažno predstavljanje: Zlonamerne osebe pošiljajo goljufiva sporočila, ki nič hudega sluteče zaposlene prepričajo, da kliknejo na povezave in razkrijejo osebne ali zaupne informacije, kot so gesla in podatki o plačilih. Lažni napadi lahko potekajo tudi po telefonu, ko se hekerji na primer pretvarjajo, da so iz IT oddelka podjetja in od enega izmed vaših zaposlenih zahtevajo podatke za dostop do omrežja.
- Napadi z zlonamerno programsko opremo: To so virusi, ki napadajo vaše IT sisteme in lahko izvajajo nepooblaščene akcije. Standardni primeri vključujejo programe za beleženje tipkanja, ki prenašajo podatke o tipkanju uporabnikov hekerjem. Zlonamerna programska oprema se pogosto prenese med »napadom«, ko ob obisku okužene spletne strani samodejno pride do prenosa virusa na napravo.
- Zero-day ranljivosti: Ne glede na to, kako dobro je programirana, ima vsaka aplikacija, spletna stran in programska oprema ranljivosti. Zero-day napadi so vdori, ki jih odkrijejo kibernetski kriminalci, medtem ko razvijalci programske opreme še niso seznanjeni z njihovim obstojem.
- Neustrezno upravljanje popravkov: Ko razvijalci programske opreme odkrijejo ranljivosti, izdajo popravke za njihovo odpravo. Vaše podjetje pa je zaščiteno le, če popravke prenesete in namestite.
- SQL injection: Strani za prijavo, iskalna polja in obrazci za povratne informacije na spletnih straneh uporabljajo SQL (strukturirani povpraševalni jezik za delo s podatkovnimi bazami). Nekatere HTTP glave in piškotki prav tako. Eden od načinov, kako se kibernetski napadalci lahko prebijejo v vaš sistem, je vnos zlonamernih SQL poizvedb v obrazce, ki jih lahko kasneje uporabijo za manipulacijo ali uničenje podatkovne baze podjetja.
- Formjacking: To je podobno kot SQL injection, vendar namesto da bi ciljali na obrazce na spletnem mestu, vbrizgajo zlonamerno JavaScript kodo v spletne obrazce na zakonitih spletnih mestih, da pridobijo občutljive informacije, kot so osebni in finančni podatki.
- Traffic interception: Kibernetski kriminalci lahko prestrežejo in spremljajo podatke, ki se pošiljajo prek računalniškega omrežja. Lahko zajamejo širok spekter informacij, od osebnih podatkov do prijavnih podatkov.
- Man in the middle: Podobno kot prestrezanje prometa, gre za napad, pri katerem heker zavede uporabnika, da se prijavi v njihovo omrežje. Na primer, če član vaše ekipe v javnem prostoru, kot je kavarna, poskuša povezati na brezplačno Wi-Fi omrežje kavarne, se lahko dejansko poveže v lažno omrežje, ki ga je postavil napadalec.
- Napadi na internetne predmete: Hladilniki, tiskalniki, varnostne kamere in podobno so zdaj vedno pogosteje povezani z računalniškimi omrežji prek omrežja Wi-Fi. Pogosto je varnost na teh napravah nizka, ker podjetja ne razumejo, zakaj bi jih hekerji ciljali. Razlog za to je, da lahko te naprave uporabijo kot vstopne točke za dostop do vašega širšega omrežja.
- Zlonamerno oglaševanje: To je vrsta zlonamerne programske opreme, ki uporabnike preusmerja na zlonamerna spletna mesta, ki zbirajo podatke o uporabnikih za nadaljnje ciljanje z oglasi.
- Napadi med spletnimi mesti: Ti napadi izkoriščajo ranljivosti spletnih aplikacij, da izvedejo zlonamerne skripte v uporabniških brskalnikih. Na primer, če dovolite strankam, da komunicirajo prek spletnega foruma, lahko heker vstavi zlonamerno kodo v forum, ki sproži akcijo v brskalniku drugega uporabnika. Na ta način lahko prevzamejo uporabniške račune, vključno z računi z administratorskimi pravicami.
- Izsiljevalska programska oprema: To je vrsta kibernetskega izsiljevanja, pri kateri zlonamerna programska oprema zaklene sistemske operacije in onemogoči uporabo spletnih mest in omrežij, dokler ni plačana odkupnina. Ta kaznivo dejanje postaja vse pogostejše, saj mnogi ponudniki kibernetskega zavarovanja ugotavljajo, da je plačilo odkupnine cenejše od sanacije napada.
- Napadi na dobavno verigo: Podjetja včasih zahtevajo, da stranke oddajajo naročila ali pošiljajo račune prek aplikacije, ki je redno posodobljena iz različnih razlogov. Pri napadu na dobavno verigo napadalci ciljajo na takšno aplikacijo, tako da lahko stotine ali tisoče podjetij in strank prenese okuženo aplikacijo ob izdaji nove posodobitve.
Te grožnje so zelo resnične za podjetja vseh velikosti. Leta 2023 je MGM Resorts postalo žrtev izsiljevalskega napada, ki je povzročil težave z njihovimi računalniškimi sistemi. Zaradi tega gostje niso mogli vstopiti v svoje sobe, igralni avtomati pa niso delovali. Posledice napada so MGM stale 100 milijonov dolarjev, vendar je podjetje prepričano, da bo dogodek na koncu pokrit z njihovim kibernetskim zavarovanjem.
Nasvet
Izvedba ocene kibernetskih tveganj in posvet z IT strokovnjakom vam lahko pomagata razumeti ranljivosti vašega podjetja za kibernetski napad.
Tokrat smo vam predstavili nekaj vrst kibernetskih tveganj, na katera morate biti pozorni. Spremljajte portal Deloglasnik, saj bomo naslednjič navedli nasvete, kako zmanjšati kibernetska tveganja vašega podjetja!
Vir: business.com
