Prešernov dan, ki ga praznujamo 8. februarja, je slovenski kulturni praznik od leta 1945, dela prost dan pa od leta 1991. Praznujemo ga na dan, ko nas je zapustil največji slovenski pesnik, France Prečeren. Koliko Slovencev je danes zaposlenih v kulturi in s čim se ukvarjajo?
Med zaposlenimi in samozaposlenimi je bilo lanskega novembra 16.088 oseb. Te so opravljale enega od dvajsetih značilnih kulturnih poklicev. Od tega jih je bilo 62,7 % zaposlenih, 37,3 % pa samozaposlenih. Vsi omenjeni so bili vpisani v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva.
Povprečna plača za delavce v kulturi je leta 2021 v povprečju znašala 1.477 evrov neto, med tem ko je slovensko povprečje 1.375 evrov. Najvišje plače so prejemali igralci, in sicer v povprečju dobrih 1.900 evrov, sledijo glasbeniki, pevci in skladatelji, ki so povprečno prejeli dobrih 1.700 evrov mesečno, za njimi so navedeni novinarji, učitelji v glasbenih šolah, arhivarji in konservatorji ter pisatelji. Na dnu seznama se, z najnižjimi povprečnimi plačami, med drugimi nahajajo učitelji plesa in sikanja ter fotografi.
Poleg dvajsetih kulturnih poklicev pa je v Sloveniji aktiven tudi kulturno-kreativni sektor. Tukaj so všteti poklici, ki niso prišteti med tiste, značilne za kulturo. Konec novembra lanskega leta je bilo v teh dejavnostih zaposlenih ali samozaposlenih 28.806 oseb, kar predstavlja 3,1 % vseh delovno aktivnih v Sloveniji. V ta sektor sodijo kulturna dediščina, vizualna umetnost ter knjige in periodika, ki beležijo upad delovno aktivnih. V podsektorju si sledijo še uprizoritvena umetnost, oglaševanje, AV-dejavnost, izobraževanje v kulturi ter arhitektura in oblikovanje. Pri slednji je bila zaznana največja rast delovno aktivnih prebivalcev.
V letu 2021 je kultura k bruto domačemu proizvodu prispevala en odstotek, skupni stroški države za kulturo pa so prav tako znašali en odstotek.
Vir: SURS
