Delodajalci in ekonomisti so zaskrbljeni, da delavci delajo manj, za to imajo tudi dokaze. Lahko so upravičeno prestrašeni, saj je v prvi polovici leta 2022 produktivnost – merilo, koliko proizvodnje blaga in storitev lahko proizvede zaposleni v eni uri – po podatkih Statističnega urada za delo (BLS) padla za največjo zabeleženo stopnjo od leta 1947.
Ker je produktivnost ključnega pomena za uspehe v gospodarstvu in tudi končno gonilo življenjskega standarda, višja produktivnost sčasoma pomeni več blaga in storitev, ki so na voljo po nižji ceni, in višje plače delavcev, kar pomeni, da se višja produktivnost bori tudi proti inflaciji. Ko se produktivnost upočasni, se gospodarska rast zmanjša. Padec je še posebej zaskrbljujoč za ekonomiste in delodajalce, saj se ameriško gospodarstvo sooča z recesijo. Tudi izgorelost je visoka, zavzetost pa nizka. Ljudje delajo več ur, a v resnici naredijo manj.
Produktivnost je v proizvodnji močna, drugod v zasebnem sektorju pa je upadla, pravi Diego Comin, profesor ekonomije na kolidžu Dartmouth. Opozoril je, da je produktivnost še posebej težko oceniti za delavce znanja, katerih prispevkov ni tako enostavno oceniti.
Voditelji podjetij so pod velikim pritiskom, ker morajo povečati produktivnost zaposlenih. Podjetja poskušajo vzpostaviti normalno stanje po pandemiji, ko je bila produktivnost veliko višja. Številni delodajalci so začeli uporabljati programsko opremo za spremljanje aktivnosti zaposlenih, a tudi tehnologija lahko škodljivo vpliva na zaupanje in angažiranost zaposlenih.
"Nihče ne ve in še nekaj časa ne bo vedel, kaj je tisto, kar povzroča padec produktivnosti", je dejal ekonomist in nekdanji minister za finance, Lawrence H. Summers. Toda to bi lahko bilo povezano tudi z dejstvom, da je veliko zaposlenih v letih 2020 in 2021 »delalo nevzdržno trdo«, je še dejal Summers. Obstaja torej več teorij o tem, zakaj je produktivnost padla.
Podjetja so začela izgubljati uspešne delavce, saj le-ti najdejo zaposlitve z višjimi plačami in večjo prilagodljivostjo. Te je težko zamenjati, usposabljanje novih pa postaja drago in dolgotrajno. Da bi delavce obdržali, podjetja dovoljujejo zamujanje na delovno mesto.
Letošnji upad produktivnosti prihaja po močnem letu 2021. V prvem četrtletju lanskega leta je produktivnost delavcev narasla za 4,3 odstotka, kar je ena najvišjih stopenj v zadnjih letih, poroča ministrstvo za delo. Domnevajo da zato, ker so najprej odpuščeni manj uspešni delavci, to delo potem prevzamejo njihovi sodelavci, k temu pa so pripomogle še tehnološke novosti ob prehodu na delo od doma.
Vzrok za padec produktinosti je lahko tudi kombinacija inflacije z višjo stopnjo obrestnih mer, težave z dobavo blaga in vojna v Ukrajini. Delo na daljavo prav tako vpliva na produktivnost zaposlenih, saj je za boljšo produktivnost pomembno, da se sodelavci med seboj pogovarjajo na sestanku, na hodniku in na malici.
Padec produktivnosti beležijo tudi v drugih državah, na primer v Franciji, Nemčiji in Kanadi. Svet naj bi se po eni strani vračal v stanje, ki je bilo normalno pred pandemijo koronavirusa, po drugi stran pa ekonomisti napovedujejo recesijo za leto 2023, kar lahko produktivnost še zmanjša.
Več o tem, kako pri delu obržati motivacijo, si lahko preberete tukaj.
VIR: U.S. workers have gotten way less productive. No one is sure why. - The Washington Post