Ste se nič-kolikokrat že prijavili na prosto delovno mesto, ki ste ga zasledili na kakšnem zaposlitvenem portalu ali pa v dnevnem časopisju? Enkrat ste se prijavili za delovno mesto administratorke, drugič poslovne sekretarke, tretjič tajnice, spet enkrat drugič za delo bibliotekarke...Če potegnemo črto ugotovimo, da gre za različne profile, ki zahtevajo različne izkušnje, znanja in lastnosti od osebe, ki naj bi to delo opravljala.
Analiza samega sebe
Zato se je verjetno pametno vprašati in razčistiti sam pri sebi kaj me zanima, katere so moje odlike, lastnosti, kaj rad/a počnem, v kakšnem oziroma katerem delu bi bil/a nadvse zadovoljen/a, kar bi se izkazovalo tudi v moji sposobnosti in v zadovoljstvu mojega delodajalca nad mojimi dosežki. Pomembno je tudi, da smo si na jasnem česa si želimo in kakšni so naši cilji za prihodnost in v čem vidite priložnost zase v prihodnosti, tako boste analizirali sebe in svoje želje in si boste bolj na jasnem kaj želite v življenju početi, kar bo prispevalo boljši vtis tudi na delodajalaca, saj bo videl, da imate razčiščene pojme glede svojih interesov.
Ko in če vas kadrovik nekega podjetja povabi na razgovor za razpisano delovno mesto ga bo zagotovo zanimalo kakšne so vaše delovne izkušnje, znanja, izobrazba, odlike, dodatna neformalna znanja. Morda ga bo zanimalo tudi zakaj ste izbrali ravno ta študij, kakšen je bil vaš povprečni uspeh, kateri predmeti so vam bili blizu in katerih niste marali, kako se znajdete v situaciji, ki vam ni znana, ali ste kdaj že vodili kakšno skupino, morda boste morali podati situacije, kjer se je potrdila kakšna vaša lastnost ali posebno znanje.
Skozi kopico vprašanj bo namreč poskušal izvedeti kaj mu lahko prinesete v podjetje, v čem ste boljši od preostalih kandidatov.
Povprašajte se kakšne so vaše prednosti, katere so vaše slabosti, kakšne priložnosti in tveganja, ki se vam lahko pripetijo na poti iskanja zaposlitve.
SWOT je okrajšava za strengths (prednosti), weaknesses (slabosti), opportunities (priložnosti) in threats (tveganja); navadno se tovrstno analizo uporablja za ugotavljanje stanja in pozicije podjetja, kar opravi podjetje samo, da ugotovi v čem bi se moral izboljšati in v čem so njegove konkurenčne prednosti pred tekmeci. Vendar pa lahko to analizo prenesemo tudi na mikro nivo, na akterje, ki ustvarjajo podjetja in zanj skrbijo – na zaposlene.
Izkušnje, znanja
Kakšne so vaše delovne izkušnje?
Kakšno izobrazbo imate?
Imate kakšne posebne spretnosti?
Katere računalniške programe obvladate?
Lastnosti posameznika
Kako prenašate stresne situacije?
Navežete stik s težavo ali s tem nimate problemov?
Rajši delate sami ali rajši v skupini?
Kako pomemben vam je red in organiziranost?
Ali vam je ljubše rutinsko ali dinamično delo?
Se vam pogosto porajajo nove ideje?
Ali ste natančni?
Ste pri delu motivirani?
Ste motivirani za doseganje boljših poslovnih ciljev?
Kakšen je vaš odnos do drugačnih (po rasi, veroizpovedi...)?
Prednosti
Potrebno je imeti močne lastne argumente o tem, da ste v določeni stroki odlični, da jo obvladate, s čimer ste v prednosti pred drugimi. Lahko vas zanima več stvari, kar je dobrodošlo, vednar ne morete biti v vsem najboljši. Kandidat, ki bo to trdil zase, si bo že v naprej zapisal slabo luč v očeh kadrovika. Oseba, ki pravi, da bi lahko delala kakršno koli delo, sama sebe ne pozna zadosti, niti ne ve kaj želi od življenja in kakšna so njegova hotenja. Takšnih oseb kadroviki ne marajo preveč, ker si vsakdo želi zaposlenega, ki ima jasne cilje, potrebe in interese. Vedeti morate, da ste sigurno v čem boljši od povrečja in smotrno je, da se tega zavedate in da to krepite ter poudarite.
Slabosti
Jasno je, da ne morate blesteti prav v vseh stvareh, lahko ste povprečni, vendar vam sigurno vsako delo ne gre najboljše od rok. Nekateri imajo šibko točko v delu z računalnikom, so pa zato odlični retoriki ali pa v pogajanju za poslovne kupčije. Pametno si je priznati slabosti in biti tudi do neke mere samokritičen, vendar nikar ne pretiravajte, ker boste drugače dali vtis nezaupanja sami vase. Slabo ni tudi, če bi si zadali, da področja, ki vam predstavljajo slabost, poskusite čim prej in tem bolj izboljšati.
Priložnosti
Sedaj že veste katere so vaše prednosti in katere so vaše slabosti, na vrsti je, da gledate v drugo smer in sicer, da iščete priložnosti, v katerih bi lahko uspeli. Združite svoje interese, želje, kaj vas veseli in česa ne marate in to povežite z delovnimi mesti, ki so trenutno na razpolago. Prišli boste do novih spoznanj in morda izvedeli kaj več o sebi, kar vam lahko samo koristi na poti nadaljne delovne motivacije.
Tveganja
Sedaj ste verjetno polni elana in bi kar nekaj delali. Vendar stop! Najprej je potrebno še razmisliti o morebitnih tveganjih, ki se vam lahko pojavijo na tej poti iskanja novih poslovnih izzivov. Pripravite se, da ne boste odnehali že ob prvi oviri, ki vam bo prekrižala pot. Razmislite ali lahko kako vplivate na ta tveganja, jih lahko premagate, kako se z njimi sooča tekmec, kako se boste z njimi soočili vi. Boste vložili ves trud in napor, da jih odpravite in se s tem naučite nečesa novega. Vendar vas nikar naj ne bo strah, rajši razmišljajte o tem, kako vam bo odprava te ovire pomagala pri iskanju službe.
Akterji izdelave swot analize
Lahko začnete sami oblikovati lastno analizo, vendar je priporočljivo, da vam pri tem pomagajo tudi sorodniki, znanci, kolegi iz službe. Oni vas vidijo, ko nekaj počnete, vas poznajo in lahko doprinesejo pomembne elemente v vašo analizo, ki se jih vi morda niti ne zavedate zadosti.
