#potrebnospremembe: danes dajemo glas "anonimni zaposleni" iz Ljubljane.
“Pred nekaj leti sem se zaposlila v uglednem in znanem ljubljanskem podjetju, ki se ukvarja s prodajo. Sprva sem bila navdušena nad odnosom vodstva, ki je delovalo izjemno profesionalno, strokovno in predvsem diplomatsko,“ nam zaupa 38-letna Ljubljančanka. Njena zgodba je kmalu doživela preobrat, saj se je odnos vodstva iz prvotne prijetne izkušnje spremenil v nočno moro.
Pretirana prijaznost, ki se je spremenila v verbalno agresijo
Naša sogovornica nam pove, da tako prvi stik na razgovoru in kasnejši prihod v podjetje, nista nakazovala na kakršnekoli težave. “Vodilni so bili prijazni, simpatični in vedno pripravljeni na pogovor,“ pove in doda, da v prvem mesecu ali dveh ni zaznala nikakršnih težav.
“Potem pa se je začelo. Sprva z neverjetno dolgimi sestanki in konstantnim izpostavljanjem napak zaposlenih pod pretvezo želje po učenju in izboljšanju delovnega procesa ter samega dela,“ pove in doda, da se je zaradi negativne komunikacije vodstva pogosto počutila manjvredno in brez motivacije za nadaljnje delo. “
“Stopnjevalo se je do te mere, da po mnenju vodstva nobena delovna naloga ni bila korektno opravljena, izpostavljanje napak pa je bilo vedno bolj glasno, na trenutke celo žaljivo. Nadrejeni je pogosto povzdigoval glas, uporabljal neprimerne besede in grožnje.“
Pojav ki ga opisuje sogovornica je marsikomu zelo dobro znan. Gre za verbalno agresivne posameznike, za katere je značilno zelo glasno in na trenutke neprimerno govorjenje ter napadalna oziroma agresivna telesna govorica. Tovrstni posamezniki so zelo zahtevni sogovorniki, še težje pa nam je, če moramo z njimi delati oziroma so zaposleni na vodilnih položajih.
“S takšnimi vodilnimi je delo praktično nemogoče. Ker menijo, da so superiorni, želijo imeti vedno prav, prav tako pa mora obveljati njihova beseda. Posledično zaposleni težko izrazijo svoje mnenje, ki je pogosto spregledano ali pa označeno za manjvrednega,“ svojo izkušnjo opiše anonimna Ljubljančanka, ki dodaja, da takšni sogovorniki drugim vse prepogosto polagajo besede v usta in delajo svoje zaključke, ne ozirajoč se na druge posameznike.
Nevešči managerji ali izvajalci mobinga?
Vsako neetično vedenje znotraj posamezne organizacije ni nujno mobing. Znano je, da se mobing pojavlja predvsem v slabo organiziranih podjetjih, ki jih vodijo nekompetentni in neizkušeni managerji. Izvajale naj bi ga osebe, ki so negotove in poskušajo prikriti svoje strahove na način, da izpostavljajo napake drugih oseb in se nad njimi celo znašajo na takšne ali drugačne načine. S trpinčenjem, šikaniranjem oziroma izživljanjem nad drugimi zaposlenimi poskušajo obdržati moč in avtoriteto v organizaciji. Če se tovrstno vedenje ponavlja večkrat tedensko in daljše časovno obdobje, je moč govoriti o mobingu.
Mobing je nezakonit in prepovedan tako na mednarodnopravni, kot tudi nacionalni ravni. Med drugim tudi z Zakonom o delovnih razmerjih, ki v 46. členu določa, da mora delodajalec varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi njegovo zasebnost. Prav tako mu mora (47. člen) zagotavljati delovno okolje, v katerem ne bo izpostavljen trpinčenju s strani delodajalca ali drugih zaposlenih. Podobno določa tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.
Kako ukrepati?
V prvi fazi je potrebno ugotoviti ali gre za neetično in neustrezno dejanje ali gre dejansko za mobing. Vsako neprimerno in nemoralno dejanje namreč ni tudi nezakonito. Pri tem vam bodo v pomoč zakonska določila. Posamezniki, ki so mnenja, da so žrtve mobinga, naj izvajalce mobinga o odpravi le-tega pisno obvestijo z določenim rokom za njegovo odpravo. Delavec lahko o situaciji obvesti tudi Inšpektorat za delo RS ali pa s pomočjo pravnika oziroma odvetnika vloži odškodninsko tožbo.
Imate izkušnjo z delovnega mesta, ki jo je potrebno deliti?
Zanimajo nas vaše izkušnje - tako pozitivne, kakor negativne!
Vse izkušnje so del življenja in realnosti razmer zaposlenih v Sloveniji, ki jih je potrebno deliti!
Kako sodelovati? Svojo izkušnjo nam zaupajte na uporabniki@deloglasnik.si
