Med grozljivo izgubo delovnih mest, ki jo je prinesla pandemija COVID-19, se je pojavil nov zaposlitven trend; visoko število vrnitev upokojenih delavcev na delovna mesta v zdravstvenem sektorju.
V preteklosti so delodajalci na to skupino potencialne delovne sile gledali z veliko skepticizma. Njihovi odgovori proti zaposlitvi starejših delavcev so namreč vključeval argumente kot so: "njihovo znanje ni več v skladu s sodobnimi trendi ali tehnikami: njihovo znanje je zaradi novih procesov postalo odveč, so previsoko kvalificirani, njihovo uvajanje zavira hitri ekonomični doprinos k podjetju, niso tako visoko motivirani kako mladi zaposleni"…
Ti pomisleki so med krizo bistveno zbledeli.
Med pandemijo novo zaposleni delavci so izjemno prispevali k odpravi stereotipov glede zaposlovanja starejših delavcev.
Delodajalci so začeli prepoznavati prednosti, ki jih je ta skupina delavcev izkazala na svojih novih delovnih mestih: strokovno in institucionalno znanje stroke, iznajdljivost na podlogi dolgoletnih delovnih izkušenj, zrela perspektiva odločanja, stabilne življenjske okoliščine, predanost, zvestoba ter energija in navdušenje nad vrnitvijo na delom.
Po svetu že obstaja kar nekaj programov za ponovno zaposlitev medicinskih sester in zdravnikov, ki vključujejo tudi kratek program za osvežitev znanja. V boju proti korona virusu se je v Veliki Britaniji na svoja prejšnja delovna mesta tako vrnilo že kar 20.000 nekdanjih medicinskih sester, ki pravijo: "Enkratna medicinska sestra, vedno medicinska sestra!"
Prvotni uspeh pri vračanju zdravstvenih delavcev na trg dela - in širše posledice tega trenda – so pritegnile tudi pozornost akademikov. Profesor zdravstvene politike na Harvard Medical School meni: "Vrnitev zdravnikov in medicinskih sester za potrebe krize je odlična ideja ... Vendar bi morali ta proces nekoliko bolj formalizirati. Vzpostaviti bolj sistematičen način aktiviranja zdravnikov in medicinskih sester, ki se želijo vrniti na trg dela."
Kaj pa po koncu COVID-19 krize?
Cilj je, da se bo po koncu pandemije pomanjkanje zdravstvenih delavcev vsaj delno odpravilo, programi za ponovno zaposlitev pa zaživeli tudi v drugih zaposlitvenih sektorjih.
Zaposlitveni programi za vračanje delavcev na delovna mesta lahko potekajo na podlagi pripravništva ali neposrednega najema. Programi vključujejo strokovni razvoj in podporo prehodnega mentorstva, ki olajša ponovno vključitev na trg dela. V povprečju se po zaključku programa zaposli več kot 80% delavcev - kar je dokaz velike uspešnosti programov.
Zakaj se podjetja odločijo za tovrstne re-integracijske zaposlitvene programe?
Tako izkoristijo priložnost, da pritegnejo strokovnjake z visokim potencialom, ki so si vzeli oddih zaradi poklicne oskrbe starejših, otroškega varstva, zdravstvenih razlogov, itd. Nekateri programi so namenjeni tudi ljudem, ki prihajajo iz pokoja in veteranom, ki prehajajo v civilne vloge.
Priložnost je jasna in ponudba talentov široka!
Kaj lahko torej izluščimo iz te zgodbe?
V času ko je veliko število ljudi ostalo brez službe in ko se bojimo nove ekonomske krize, moramo razmišljati drugače: zaposliti in ponovno vključiti strokovnjake, ki se želijo vrniti na nova ali predhodna delovna mesta in standardizirati formalne programe vračanje na delo.
Široka ponudba prostih delovnih mest pa vas seveda čaka tudi na naši spletni strani Deloglasnik!
Tudi za starejše delavce!
Želimo vam veliko uspeha pri iskanju novih poslovnih uspehov!
