Z zadnjo novelo zakona, ki ureja minimalno plačo - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači (ZMinP), se je s 1. januarjem 2020 spremenila definicija minimalne plače in način določitve minimalne plače od leta 2021 dalje.
1. MINIMALNA PLAČA
PWC Slovenija pojasnjuje, da ZMinP na državni ravni določa znesek minimalne plače, ki predstavlja najnižjo možno mesečno plačo (bruto), ki pripada zaposlenemu za polni delovni čas. To mejo morajo spoštovati vsi delodajalci pri plačilu delavcev za njihovo opravljeno delo.
PREJ: Za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019, je minimalna plača znašala 886,63 evrov.
AKTUALNO: za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020, 940,58 evrov. V skladu z navedenim zakonom, v letu 2020 minimalna plača znaša 940,58 evrov (bruto).
1.1. NOVA DEFINICJA MINIMALNE PLAČE
Zakon o spremembah Zakona o minimalni plači s 1. januarjem 2020 iz definicije minimalne plače izvzema vse dodatke, določene z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Obvezne dodatke določa ZDR-1:
dodatek za delovno dobo
dodatke za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (nočno, nadurno, nedeljsko in praznično delo)
dodatke za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu.
Pravica delavca do navedenih dodatkov je obvezna in zakonsko določena. Ne delavec ne delodajalec se ne more zadevnim dodatkom odpovedati.
1.2. DOLOČITEV VIŠINE POSAMEZNIH DODATKOV
Določajo se na podlagi zakonskih in kolektivnih pogodbah. Dodatki so predmet kolektivnega dogovarjanja, kjer delodajalci oz. njihovi predstavniki sodelujejo s sindikati kot predstavniki delavcev.
V primeru, ko delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, je mnenje stroke, da bi moral delodajalec glede višine dodatka upoštevati višino določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije za primer ko delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, pojasnjuje: treba je izhajati iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah. Večina v spornem času veljavnih kolektivnih pogodb je določala dodatek za delo preko polnega delovnega časa najmanj v višini 30%.
2. NAČIN DOLOČITVE MINIMALNE PLAČE
Od januarja 2021 se bo uporabljala formula na podlagi katere bo moral najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.
Upoštevaje rast življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast ter gibanje zaposlenosti se bi lahko določil višji znesek minimalne plače. Zakon ob tem določa tudi zgornjo mejo zneska minimalne plače, in sicer minimalna plača ne bo smela presegati izračunane minimalne življenjske stroške za več kot 40 odstotkov (vir).
3. KRŠITEV DOLOČB ZMinP (DELODAJALCI)
Če delodajalec delavcu ne izplača plače v skladu z določbami ZMinP, stori prekršek, ki se kaznuje z globo od 3.000 do 20.000 eurov (za manjšega delodajalca, ki zaposluje deset ali manj delavcev, znaša globa od 1.500 do 8.000 eurov). Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe, ki stori ta prekršek.
3.1. PRAVNA SREDSTVA OB KRŠITVI DOLOČB ZMinP (DELAVCI)
Delavci lahko v primeru, da za delo s polnim delovnim časom ne bi prejeli plače najmanj v višini minimalne, pri čemer morajo biti vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost ter povračila stroškov in drugi prejemki iz delovnega razmerja IZVZETI IZ MINIMALNE PLAČE, pravice uveljavljajo neposredno pri delodajalcu.
Kršitev lahko prijavijo tudi:
Inšpektoratu Republike Slovenije za delo
S pisnim obračunom plače denarno terjatev uveljavljajo neposredno v izvršilnem postopku
Vložijo tožbo na pristojno delovno sodišče.
ROK: terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih od dneva nastanka (vir).
