Terciarno izobraževanje, ki zajema višješolski in visokošolski študij je bilo pred kratim predmet raziskave OECD-ja. Po novem poročilu OECD povpraševanje po terciarnem izobraževanju še naprej narašča. Delež terciarnega izobraževanja pri posameznikih med 25–34 leti se je v državah članicah OECD od leta 2008 do 2018 namreč v povprečju povečal za 9 odstotkov.
Ključna ugotovitev poročila je, da bo širitev terciarnega izobraževanja trajnostna le, v primeru, da bo ponudba diplomantov (njihovega znanja) ustrezala socialnim potrebam in potrebam trga dela. Izobrazba mora tako premosorazmerno zagotavljati znanje, katerega trg dela dejansko potrebuje.
Trenutno stanje na podlagi Poročila OECD
Delovna mesta v sektorji kot so inženirstvo, proizvodnja, gradbeništvo in informacijsko-komunikacijske tehnologije so bile označena kot v največjem povpraševanju. Našteti sektorji se tako kljub načelno visokim plačam soočajo s pomanjkanjem delovne sile/ustrezno izobraženega kadra.
Kje je razlog tovrstnega pomanjkanja delovne sile?
Študija OECD ugotavlja, da se je od celote vseh novih udeležencev terciarnih programov izobraževanja le 15% študentov odločilo za smer študija inženiring, proizvodnja in gradbeništvo ter manj kot 5% za smer študija informacijsko-komunikacijske tehnologije. Ženske pa so v tovrstnih programih še posebej nizko zastopane, saj v povprečju po državah OECD predstavljajo manj kot enega od štirih udeležencev.
Študija OECD prikazuje pomembnost, da terciarno izobraževanje ustreza potrebam trga dela.
Tako je v znak tovrstne pobude ob začetku poročila v Parizu generalni sekretar OECD Angel Gurríatudi povedal: "Pomembneje kot kdajkoli prej je, da se mladi naučijo znanja in veščin, potrebnih za krmarjenje po našem nepredvidljivem in spreminjajočem se svetu." (vir)
Če te nekoliko globalnejše potrebe trga dela specificiramo na analizo stanja Slovenije, ugotovimo, da so potrebe nekoliko drugačne. Med tem ko se nekatere države OECD s pomanjkanjem delovne sile v naštetih sektorjih soočajo že danes, bodo problematike zaposlovanja specificirane v poročilu OECD za Slovenijo morebiti aktualnejša šele v prihodnjih letih.
Slovenija je po deležu ljudi s terciarno izobrazbo nad evropskim povprečjem.
Tudi pri nas je vedno bolj opazen razkorak med znanji, ki jih nudi izobraževalni sistem, in tistimi, ki jih potrebuje gospodarstvo (vir). Le, da se v Sloveniji problematika osredotoča bolj na kader s previsoko stopnjo izobrazbe. Ali z drugimi besedami, diskrepanca med potrebami trga dela in iskalci dela ne prihaja zaradi premajhnega števila posameznikov z univerzitetno izobrazbo ampak prevelikega.
Tovrsten razkorak pa je razviden tudi med tistimi, ki delo že imajo. Poročilo Umar ugotavlja, da ima v Sloveniji med delovno aktivnimi prebivalci dobra četrtina neustrezno raven izobrazbe glede na delovna mesta, ki jih zasedajo. Večina ima previsoko izobrazbo in delež takšnih se le še povečuje. Prav tako se povečuje delež mladih s terciarno izobrazbo, ki so zaposleni v poklicih, za katere te izobrazbe ne potrebujejo.
Umar v poročilu navaja, da mnogim zaposlenim primanjkujejo predvsem nekatera znanja in spretnosti, kot so socialne in verbalne spretnosti, sposobnost logičnega sklepanja, ter veščine, ki so povezane z načinom dela, na primer sodelovanje, prilagodljivost, vestnost, samostojnost…(vir)
Kje v Sloveniji primanjkuje ustreznih kandidatov?
1. Po poklicih:
Zanimivo je, da Napovednik zaposlovanja za prvo polovico leta 2019 (ZRSZ) med poklice pri katerih imajo slovenski delodajalci najpogosteje težave pri iskanju ustreznih delavcev uvršča: voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarje, varilce, kuharje in delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.
2. Glede na sektor:
Najvišji delež delodajalcev, ki se soočajo s težavami pri iskanju delavcev, je v naslednjih dejavnostih: gostinstvo (63,8 %), zdravstvo in socialno varstvo (62,7 %), druge raznovrstne poslovne dejavnosti (58,4 %), gradbeništvo (52,9 %), predelovane dejavnosti (51,5 %) ter promet in skladiščenje (51,4 %) (vir).
Neujemanja med obstoječimi znanji/spretnostmi in trgom dela tako definitivno obstajajo, kar povzroča veliko nelagodja tako delavcem/iskalcem zaposlitve kakor tudi delodajalcem. Vsekakor se bo moral problem rešiti na nekoliko bolj sistematičen način - z državno podporo, ki bi rešitve lahko iskala v bolj trgu dela usmerjenem izobraževanju ali pa v konkurenčnejši izgradnji gospodarstva/trga dela, ki bo zahteval večje število delavcev z terciarno izobrazbo.
