Trg Evropske unije se prvič v zgodovini sooča z rekordno nizko brezposelnostjo, ki jo spremlja rekordno veliko število zaposlitvenih oglasov. Po podatkih Eurostata je stopnja brezposelnosti v območju evra julija znašala 6,6 odstotka, na ravni celotne Evropske unije (EU) pa okoli 6 odstotkov. Delovno sposobno prebivalstvo, še posebej mladi, danes veliko lažje najdejo delo kot kadar koli prej. Verjetno se med prebiranjem sprašujete: "Kje je problem, saj to je vendar odlična novica?".
Seveda, na prvi pogled trenutno stanje na trgu dela res ni problematično. Brezposelnost se zmanjšuje, vsi lahko delajo, tisti, ki so nezadovoljni s sedanjo službo, pa si lahko poiščejo novo. Vendar se marsikater strokovnjak ne bi strinjal z vami. Ta pojav je skupaj z novimi trendi na trgu dela prinesel s seboj nezmožnost iskanja in uspešno zadrževanje kakovostnega in usposobljenega kadra. Kako obdržati kader in katerih sprememb se lotiti, so le nekatere od tem, o katerih so se pogovarjali naši sogovorniki.
»Nizka brezposelnost je odlična novica za trg dela. To pomeni, da smo na pravi poti, vendar sta pomanjkanje kakovostne in usposobljene delovne sile ter ohranjanje dobrih delavcev problemi, s katerimi se bomo vedno bolj srečevali v prihodnje. Mnogi menedžerji poudarjajo, da imajo kljub vsem ugodnostim, ki jih ponujajo zaposlenim, še vedno težave pri iskanju ustreznega kadra,« je povedal Vesa-Pekka Kirsi, višji podpredsednik/vodja Alma Career skupine zaposlitvenih portalov v CEE, Baltiku, Balkanu in na Finskem.
K temu seveda ne pripomorejo novi, negativni trendi, kot sta trend prostovoljnih odpovedi (Great Resignation) ali quiet quitting, ki si počasi utirajo pot tudi na naše trge.
»Čeprav se v naši regiji trend prostovoljnih odpovedi ni toliko prijel, lahko rečemo, da je že sama razprava o njem povzročila spremembo miselnosti pri zaposlenih. Takšen pojav je najbolj viden pri zaposlenih v deficitarnih poklicih. Njihovo stalno menjavanje delodajalcev nam je pokazalo, da mnoga podjetja, tako velika kot majhna, še vedno ne razumejo, kaj si zaposleni pravzaprav želijo« , je povedala Sonja Ćetković, Managing Director Poslovi Infostud v Srbiji, ter dodala, da bi morali delodajalci vsaj za kratek čas stopiti v »čevlje delavcev«, da bi razumeli, kaj si dejansko želijo.
Visoke plače, dodatki, gibljiv delovni čas, delo od doma, prosti dnevi za prvi šolski dan otrok, zdravstvena oskrba niso edine ugodnosti, ki jih zaposleni iščejo, je pojasnila Sonja. Kar današnji zaposleni iščejo od svojih delodajalcev, je splošno ravnotežje v življenju.
»V sebi moramo najti človečnost in ceniti čas in želje drugih ljudi. Delodajalci se s tem trendom ne bi smeli boriti, ampak bi ga morali izkoristiti za svojo rast,« je poudarila.
Quit quitting obstaja že leta
Poleg tredna prostovoljnih odpovedi (Great Resignation) v zadnjem času vse pogosteje slišimo tudi izraz quit quitting, torej »tiha odpoved«. Je izraz, ki opisuje postopno izgubo volje do dela, ki ga opravljamo. Naš sogovornik Tomaž Berkopec, direktor portala Deloglasnik iz Slovenije, je povedal, da je izraz kot tak prišel iz Amerike, fenomen tihe odpovedi pa v svetu obstaja že leta, le da doslej ni bil prepoznan kot problem.
»Vsi smo vsaj enkrat v svojem poklicnem življenju naleteli na obdobje, ko nas delo ni izpolnjevalo. Vem, da sem se enkrat v življenju tudi sam znašel v takšni situaciji«, je z nami delil Tomaž.
Kot pojasnjuje, je to zanj kot slab zakon. Najprej poskušaš ugotoviti, kje je težava, nakar jo poskušaš rešiti in če nič drugega ne pomaga, je ločitev (odpoved) edina rešitev.
»Ljudje se že leta ubadajo s to težavo, v preteklosti pa preprosto niso imeli druge izbire saj je zamenjava službe bila veliko težja. Samo predstavljajte si, kako žalostno je gledati človeka, ki dela osem ur na dan, pet dni na teden, v službi, ki ga ne izpolnjuje«, je poudaril.
Generacije, ki spreminjajo način dela
Številne spremembe na trgu dela je prinesla koronakriza, pa tudi generacija Z, pojasnjujejo naši sogovorniki.
»Način življenja se je v zadnjih dveh letih povsem spremenil. Delo na daljavo nas je popeljalo v nov svet in če k temu prištejemo še generacijo Z, je to povsem nov koncept. Ne delajo zato, ker morajo, delajo preprosto zato, ker se želijo dobro počutiti,«, je dodala Mersiha Mima Mehić, Generalna direktorica/CEO, Kolektiv (MojPosao.ba) iz Bosne in Hercegovine.
Kot pojasnjuje, novih generacij ne skrbi za varnost. Ne sledijo skrbem starejših generacij. Za njih delo ni najpomembnejši vidik življenja. Bolj so nagnjeni k spremembam, želijo delati v podjetjih, katerih delo ima kakovostno vizijo prihodnosti človeštva. So impulzivni, pogosteje menjajo delodajalce in se lažje podajo v lastne podjetniške podvige.
»Vzgojeni so bili drugače. Ni jih sram povedati, kaj mislijo, ne bojijo se prihodnosti, pripravljeni so ustanoviti svoje podjetje in so na splošno bolj pripravljeni na spremembe kot starejše generacije. Menijo, da mora imeti njihovo delo v podjetju širši oziroma večji pomen za družbo. Moram priznati, da so mi ti novi trendi nekako všeč. Vem, da so takšne spremembe težke za podjetja, vendar vseeno verjamem, da bomo na dolgi rok imeli koristi vsi,«, je nadaljevala Sonja.
Igor Žonja, direktor Alma Career Regije jug/predsednik uprave portala MojPosao, je spomnil, da ima vsaka medalja dve plati.
"Res je, da imajo nove generacije več izbire, a ne smemo pozabiti, da se danes veliko težje osamosvojijo, težje pridejo do kreditov in lastnega premoženja,", je poudaril.
Za podkrepitev svojih trditev je Igor navedel primer Hrvaške, kjer mladi zapuščajo družino ali starševske domove vse bolj pozno, natančneje pri tridesetih. Z njim se je strinjal tudi Darko Velkov, generalni direktor - Vrabotuvanje.com iz Makedonije, ki se je skliceval na vse bolj popularno in priljubljeno delo na daljavo.
»Predstavljajte si človeka, ki se prvič zaposli. Njegova prva zaposlitev je na daljavo. Takšna oseba se nikoli ne bo popolnoma povezala s podjetjem, podjetje bo videla kot dejavnost, ki jo mora opraviti. Logično je, da mladi v takšnih trenutkih lažje zapustijo delodajalce« ,je dejal in dodal, da moramo na današnji način dela gledati s sociološkega vidika.
Koliko smo zanimivi smo za tuje delavce?
Pospešena digitalizacija in odprte meje so povzročile vse večjo selitev prebivalstva v iskanju boljšega in varnejšega življenja. Vsak dan lahko beremo, kako na deset-tisoče ljudi zapušča Hrvaško, hkrati pa prihaja enako število novih priseljencev. Vprašanje, na katerega strokovnjaki vse težje najdejo odgovor, je prav privlačnost naše države, pa tudi celotne regije.
»Zavedati se moramo dejstva, da Hrvaška vsako leto izgubi 10 odstotkov svojega prebivalstva. Mislim, da moramo najprej razmišljati o tem, kako vrniti naše prebivalstvo in kako postati privlačna država zanje« , je pojasnil Igor.
Hkrati dodaja, da se ne moremo vedno zanašati na uvoz tujih delavcev, saj ti ljudje pri nas pogosto ostanejo krajši čas. Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da posamezniki, ki se odločijo za popolno selitev v našo državo, potrebujejo nekaj časa, da se prilagodijo in sprejmejo naše običaje in način življenja.
»Imamo pozitivne primere, kot sta Rimac in Infobip, ki sta pritegnila delavce z vsega sveta. Kot delodajalci moramo prisluhniti trgu, pa tudi ljudem. Ugotoviti moramo, kaj je pomembno vsakemu posebej. Nekatere morda pritegne brezplačna nastanitev, druge avto ali letalska karta, da lahko obiščejo družino, tretje pa zaslužek,«,je poudaril.
Z njim se je strinjala tudi Mima, ki je pojasnila, da mora vsaka država, še posebej naša regija, najti svoje prednosti, a meni tudi, da je treba gledati širše.
»Pred nekaj dnevi sem zasledil članek, ki pravi, da je Hrvaška poleg Japonske najbolj zaželena država za digitalne nomade. To so primeri, ki nam dokazujejo, da ima naša regija potencial, le prepoznati ga moramo«, je pojasnila.
»Sklepamo lahko, da se naši trgi nenehno spreminjajo. Zdaj se znova premikamo v neznano. Na eni strani imamo črne napovedi, na dolgi pa nekoliko milejše. Kakor koli že, moramo iskati načine, kako biti boljši in produktivnejši, saj se svet ne bo ustavil, šel bo samo naprej", je zaključil Vesa-Pekka.
Posnetek webinarja si lahko ogledate tudi na youtube kanalu ali spodaj:
YouTube
