Vpliv spremembe delovnega časa na zadovoljstvo z življenjem
Rezultati analize so kazali, da je bilo pred uvedbo 6-urnega delavnika zadovoljstvo z življenjem nižje kot dva meseca in šest mesecev po uvedbi. Do podobnih ugotovitev so prišče tudi druge mednarodne raziskave.
UGOTOVITEV: čas za počitek in okrevanje sta ključna za vzdrževanje zadovoljstva zaposlenih. Zadovoljni ljudje so bolj zdravi, imajo širšo socialno mrežo in živijo dlje časa. Anketiranci so povedali, da so lahko več časa namenili svojim otrokom, partnerjem in sebi. Imeli so več časa za šport in druženje s prijatelji.
Kako izgledala delo znotraj 6-urnega delavnika: ker so zaposleni vedeli, da imajo manj časa za končanje dnevnih nalog so manj časa porabili za skupne zajtrke, kave in kratka razgibavanja med delom.
Vpliv spremembe delovnega časa na delovno zavzetost
Sistemska uvedba 6-urnega delavnika je imela na vsakega izmed udeležencev drugačen vpliv, saj individualne razlike med posamezniki vplivajo na to, kakšne učinke bo imela objektivna delovna situacija na njihovo zavzetost. Delovna zavzetost je skozi vsa tri merjenja naraščala, vendar razlike niso bile statistično značilne.
Vpliv spremembe delovnega časa na delovno uspešnost
Tudi uspešnost se je ves čas zviševala, vendar razlike niso bile statistično značilne. Zadosten počitek, ki ga je zaposlenim omogočil krajši delovni čas, lahko izboljša njihovo duševno fizično zdravje, kar pripelje do višje delovne uspešnosti. Anketiranci so med drugim poročali o individualnih spremembah kot npr. sistematizacija dela za en dan naprej in branje elektronske pošte enkrat na dan ter širših spremembah, ki jih je uvedlo podjetje npr. agenda pred vsakim sestankom, med 13. in 15ih tihe ure brez e-mailov in telefonov.
Vpliv spremembe delovnega časa na konflikt med delom in službo
Konflikti med delom in službo so se po uvedbi 6-urnega delavnika zmanjšali, saj slednji omogoča več fleksibilnosti; določene obveznosti lahko opravijo tudi pred službo, saj tam ni potrebno več preživeti 8h na dan.
ZAKLJUČKI RAZISKAVE
6-urni delavnik je zvišal zadovoljstvo z življenjem ter zmanjšal konflikt med delo in družino. Postopoma se je zviševala tudi delovna zavzetost in delovna uspešnost. Vsekakor je moč opaziti številne pozitivne posledice in učinke na zaposlene. Kljub nekoliko bolj intenzivnem urniku so torej zaposleni v tovrstni organizaciji dela srečnejši (vir/vir)
