1. PRAVICA DO ODPRAVNINE
1.1. Višina odpravnine
Višina odpravnine ob prekinitvi pogodbe o zaposlitvi je odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu, ter od delavčeve povprečne mesečne bruto plače, ki jo je delavec prejemal oz., ki bi jo prejemal, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
- če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu od 1 leta do 10 let: 1/5 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu,
- če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu od 10 let do 20 let: 1/4 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu,
- če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let: 1/3 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu,
Odpravnina ne sme presegati desetkratnika osnove povprečne mesečne plače delavca, ki jo je oz. bi jo prejel v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, razen če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.
V VEČINI PRIMEROV DELAVCU OB PRENEHANJU DELOVNEGA RAZMERJA PRIPADA TUDI ODPRAVNINA:
1.2. Odpravnina ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Prekinitev in iztek pogodbe o zaposlitvi za določen čas nista ista pojma. V prvem primeru podjetje delavca odpusti, v drugem pa se pogodba preprosto izteče.
Delavcu pripada običajna odpravnina ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kadar pogodba preneha pred iztekom časa, za katerega je bila sklenjena. Kot običajna odpravnina je mišljeno, da mu pripada enaka odpravnina kot v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. V primeru izteka pogodbe za določen čas, delavcu prav tako pripade odpravnina, vendar zanjo veljajo drugačni pogoji.
V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, znaša odpravnina 1/5 osnove.
1.3. Odpravnina zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela
Delavec je upravičen do odpravnine le, če je pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto.
1.4. Odpravnina zaradi upokojitve
Če kolektivna pogodba določa drugačne pogoje, kot ta zakon, se pri določitvi odpravnine uporabi kolektivna pogodba. Za izračun in izplačilo odpravnine se upošteva možnost, ki je za delavca ugodnejša.
ZDR-1 določa, da delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
1.5. Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti se nanaša na nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov – to ni odpoved iz krivdnih razlogov, kjer delavec ravna malomarno ali naklepno –pri odpovedi iz krivdnih razlogov delavec ni upravičen do odpravnine.
Sodna praksa je zavzela stališče, da zdravstvena nesposobnost za delo (v celoti ali delna) ne spada pod razlog ta odpoved iz razloga nesposobnosti. Tak delavec naj bi se zdravil ali pa naj se pri njem ugotavlja invalidnost.
2. KAJ, ČE DELODAJALEC ODPRAVNINE NE IZPLAČA?
V primeru, da delodajalec delavcu ne izplača odpravnine, je priporočljivo najprej delodajalca pisno opomniti. V primeru, da ne pride do dogovora, delavcu ostane, da delodajalca prijavi na Inšpektorat RS za delo, oz. vloži zoper delodajalca tožbo na delovnem sodišču.
Če ima delavec plačilno listo, kjer je prikazana in obračunana odpravnina, ki ni bila izplačana, lahko vloži neposredno izvršbo na podlagi verodostojne listine, brez tožbe na delovnem sodišču.
V kolikor plačilne liste nima, lahko delodajalca pozove, naj mu jo izstavi.
2.1. Delovno pravni spor na delovnem sodišču
Za odločanje o delovnih sporih je pristojno delovno sodišče. Delavec in delodajalec pa se lahko dogovorita tudi za alternativno reševanje spora z mediacijo. S kolektivno pogodbo se lahko za reševanje individualnih delovnih sporov določi tudi arbitraža.
Delavec mora pred vložitvijo zahteve za sodno varstvo od delodajalca pisno zahtevati odpravo kršitev/izpolnitev obveznosti in mu dopustiti rok 8 delovnih dni za odpravo kršitve. V nadaljnjih 30 dneh ima pravico zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Denarne terjatve lahko uveljavlja neposredno (vir).
3. RAZLIKA MED ODPRAVNINO IN ODŠKODNINO V PRIMERU NEUPRAVIČENE ODPOVEDI – z vidika izplačila
Po sodbi VIII Ips 48/2011 sta odpravnina in odškodnina po 118. členu ZDR-1 dva različna pravna instituta. Eno je po stališču sodišč plačilo zaradi sicer utemeljene odpovedi iz - na primer - poslovnega razloga (ali razloga nesposobnosti), drugo pa je nadomestilo za reintegracijo v primeru nezakonite odpovedi.
Če se izkaže, da je bila odpoved (iz poslovnega razloga) nezakonita, po mnenju sodišča podlaga za plačilo odpravnine odpade in delavec jo je dolžan vrniti.
Kaj to pomeni v konkretnem primeru?
Pravnik dr. Andraž Teršek je govoril z odvetnikom Markom Blatnikom, direktorjem Sindikata Sonce Slovenije v Kopru, ki je za primerjavo podal naslednji primer:
Če imamo 2 delavca, katerima je delodajalec podal nezakonito odpoved iz poslovnega razloga (v isti organizaciji) ter je vsakemu izplačal 10.000 evrov odpravnine, je lahko tisti delavec, ki izpodbija odpoved, bistveno na slabšem, kot tisti, ki zahtevka ne vloži (in nezakonitosti ne izpodbija).
Po sodni praksi je po razvezi pogodbe o zaposlitvi - po sodbi sodišča - po 118. členu ZDR-1 tisti, ki odpoved izpodbija, dolžan odpravnino v celotnem znesku vrniti. Če pri tem delavcu obstaja okoliščina, da si je kmalu po odpovedi, v nekaj mesecih, našel delo, je nadomestilo po oceni sodišča lahko bistveno nižje od odpravnine, ki bi jo prejel, če odpovedi ne bi izpodbijal (bodoča škoda, ki jo navaja sodišče po sodbi sodbi VIII Ips 114/2012 zaradi nezaposlitve mu dejansko ni nastala, ker je delo našel).
Tudi, če je nadomestilo enako višini odpravnine, gre pri odpravnini (do 10 povprečnih plač v RS) za čisti neto znesek, medtem, ko je pri nadomestilu potrebno odvesti davke in prispevke.
Tako lahko delavec prejme za tretjino manj od sodelavca, ki odpovedi ni izpodbijal.
S tem opozarjamo na neenakopravno obravnavo dveh položajev, pri čemer je delavec, ki uveljavlja varstvo pravic, tako rekoč kaznovan, ker je uveljavljal sodno varstvo in celo dokazal nezakonitost odpovedi, saj odpravnine ni prejel (vir).
