World Economic Forum je v letu 2018 Slovenijo od 149 držav uvrstil na 11. mesto na lestvici merjenja enakosti med spoloma.
Čeprav se sama uvrstitev Slovenije sliši zelo obetavno pa je neenakosti med moškimi in ženskami v Sloveniji še vedno močno prisotna in nosi bistvene posledice za žensko populacijo. Tovrstne posledice lahko prikažemo na primeru plačne vrzeli med moškimi in ženskami.
Če Slovenijo najprej predstavimo v kontekstu Evropske Unije (EU) so ženske v EU leta 2015 v povprečju zaslužile 16,3 % manj od moških, v euroobmočju pa je razlika znašala 16,8 %. Najmanjše razlike v povprečni plači med spoloma so bile ugotovljene v Luksemburgu, Italiji, Romuniji, Belgiji, na Poljskem in v Sloveniji (v vsaki od teh držav je bila razlika manj kot 10,0 %). Največje razlike v plačah med spoloma so bile ugotovljene v Estoniji (26,9 %), na Češkem (22,5 %), v Nemčiji (22,0 %), Avstriji (21,7 %) in Združenem kraljestvu (20,8 %).
Slovenija se torej okvirno giblje med državami, ki so uspešnejše pri zapolnjevanju plačne vrzeli v EU. Vendarle pa se je plačna vrzel v Sloveniji začela povečevati. Od začetnih (pohvalnik) 3,3 odstotki plačne vrzeli je bila Slovenija država z najnižjo stopnjo neenakosti v plačah na podlagi spola v EU. A od takrat se je leta 2012 povečala na 4,5 odstotka, nadalje na 7 odstotkov v letu 2014, v letu 2015 pa je plačna vrzel znašala že kar 8,1-odstotkov (vir).
Po podatkih Evropske komisije z 15. januar 2019 razlika v plačah med spoloma v EU še vedno znaša 16 %, kar pomeni, da ženske v EU po vseh gospodarskih panogah v povprečju zaslužijo 16 % manj na uro kot moški.
Zanimivo je tudi, da ko pogledamo po zaposlovanju žensk po sektorjih opazimo, da se ženske množično zaposlujejo v sektorjih, ki so nižje vrednoteni, in zato so tudi manj plačane, hkrati pa velja, da so primerljiva dela, ki jih pretežno opravljajo moški, občutno boljše plačana. Kar 80 odstotkov zaposlenih v dejavnosti zdravstva, socialnega skrbstva in izobraževanja predstavljajo ženske: tudi v teh dveh dejavnostih pa je prisotna segregacija, saj moški zavzemajo najbolj cenjene in najbolje plačane položaje. Na drugi strani pa ženske zavzemajo le tretjino zaposlitev v sektorju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (vir).
Kakšne so posledice neenakosti plač med moškimi in ženskami?
Plačna vrzel, ki tako nastaja (in se s časom povečuje) bistveno vpliva na pokojninsko vrzel, ki ima za ženske obširne socio-ekonomske posledice.
Povprečje pokojninske vrzeli med spoloma v EU je 39 odstotkov. Kljub temu, da so v Sloveniji razlike med pokojninami sicer manjše kot v celotni EU (pokojninska vrzel je 24-odstotna) se še vedno umeščamo med države z najvišjo stopnjo tveganja revščine starejših žensk (vir).
Zaradi plačne vrzeli so pokojnine žensk v Sloveniji v povprečju za slabo tretjino nižje od pokojnin moških. Ženske v povprečju prejemajo celo za okoli 40 odstotkov nižje pokojnine od moških.
Tako ne preseneča podatek, da je tveganju revščine izpostavljena vsaka tretja samska starejša ženska, čeprav je zaposlenost med ženskami v Sloveniji bila in je še vedno med najvišjimi v Evropi.
Večina revnih starejših žensk je imela vse življenje nizko plačo oz. krajšo delovno dobo ter posledično nizko osnovo za odmero pokojnine.
Poglejmo si situacijo, ki predstavlja tipičen tovrsten problem: Starejša gospa danes prejema le 207 evrov pokojnine na mesec. Po srednji šoli se je pri 19 letih zaposlila in delala 17 let. "Ko sem po dveh hčerkah rodila še dvojčka, sem se odločila, da pustim službo in skrbim za otroke. Moja plača v trgovini ni bila visoka, doma pa smo imeli tudi nekaj zemlje in dela je bilo več kot dovolj. Mož je dobro zaslužil in nič nam ni manjkalo, čeprav smo živeli skromno. O službi sploh nisem več razmišljala. Otroci so odrasli, potem je zbolel mož in so ga invalidsko upokojili. Njegova pokojnina je nizka, moja za 17 let pokojninske dobe pa še nižja. Ne vem sicer, kakšno pokojnino bi imela, če bi ostala v službi, a zagotovo bi imela več. Dokler sva še oba, nekako gre, čeprav morava skrbno obrniti vsak evro."
Če bodo po novem morale ženske tako kot moški delati 40 let ali do 67. leta starosti, to pomeni, da bodo morale delati 14 let več (moški pa devet let več) za pokojnino, kot so leta 1992. Takrat so se namreč še lahko upokojevale pri 53 letih in s 35 let pokojninske dobe (moški pri 58 letih in s 40 let pokojninske dobe). Tako imenovane pozitivne diskriminacije za ženske pri upokojevanju ni več. Ostaja le še možnost znižanja starosti na račun skrbi za otroke (vir).
Kako odpravljanje problematike plačne vrzeli vidijo mednarodne raziskave
Po oceni Mednarodne organizacije dela bomo brez konkretnih ukrepov za zapolnitev vrzeli plače med moškimi in ženskami porebovali še nadaljnjih 70 let (vir).
Med tem ko Svetovni gospodarski forum na podlagi svoje raziskave ocenjuje, da bomo na podlagi trenutnega tempa moški in ženske za svoje delo plačani enakopravno, v povprečju šele čez 108 let, na področju dela pa šele čez 202 leti (vir).
Sigurno pa lahko ta čas bistveno zmanjšamo z pravim pristopom in državno podporo.
Primer dobre prakse: Islandija
na Islandiji so 1. januarja 2018 začela izvajati t. i. islandski standard enotnega plačila, h kateremu so se morala podjetja in vladne agencije, ki zaposlujejo najmanj 25 ljudi, zavezati s posebnim vladnim certifikatom. Če ga ne dobijo, jih država oglobi.
Islandija ima sicer še druge ukrepe za večjo enakopravnost med spoloma, tudi predpisane kvote žensk na vodstvenih položajih in v politiki.
Ker so standardi enotnega plačila bili razviti v sodelovanju z islandskim uradom za ISO-standard to pomeni, da bi ga lahko brez težav prevzeli tudi v Sloveniji in oblikovali slovenski standard enotnega plačila. Podoben standard bi bil tako lahko vpeljan tudi na slovenski trg dela.
Islandija je tako primer države, ki je s konkretnimi ukrepi aktivno prevzela odgovornosti za vzpostavitev enakosti v družbi. Zato jo lahko kot vzoren primer tovrstnega spopadanja z zmanjševanje plačne vrzeli vzamejo kot odličen primer dobre prakse vse preostale države, ki te problematike še niso odpravile, med drugimi tudi Slovenija (vir).
