Lahko se zgodi, da se kot zaposleni znajdete v situaciji, ko ne veste, kaj storiti, po tem ko že več mesecev niste prejeli plačila za opravljeno delo. To je pogosto povezano s finančnimi težavami delodajalca.
Ko delodajalec več kot dva meseca ne nakaže plače svojim zaposlenim, velja, da je ta trajno nelikviden in s tem insolventen. Ker je to neizpodbojna domneva, je delavcu olajšano dokazno breme, ko predlaga začetek stečajnega postopka.
Ta postopek je potrebno vložiti na okrajnem sodišču, na območju katerega ima delodajalec sedež. Predlog za začetek tovrstnega postopka pa mora vsebovati:
- identifikacije podatke o dolžniku (1. podjetje ali ime, sedež in poslovni naslov, 2. matična številka, s katero je vpisan v sodnem ali poslovnem registru),
- opis dejstev in okoliščin, iz katerih verjetno izhaja, da ima terjatev do dolžnika, in da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve za več kot dva meseca (zahtevano delavec izkaže s predložitvijo plačilnih list za obdobje neizplačanih plač in izpiskov iz svojega bančnega računa za tovrstno obdobje);
- opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen, in dokaze o teh dejstvih
- zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne stečajni postopek.
V tem primeru je delavec oproščen plačila predujma, ki krije začetne stroške postopka.
Ko je uveden stečajni postopek, ima delavec pravico zahtevati plačilo plač in nadomestil plač za pol leta nazaj, plačilo teh pa ima prednost pred ostalimi nezavarovanimi terjatvami in se premoženje podjetja v stečaju najprej nameni poravnavi plač zaposlenih.
Vendar pa mora delavec svojo terjatev v stečajni postopek prijaviti, in sicer v roku treh mesecev po objavi oklica o njegovem začetku, sicer njegova terjatev preneha.
Ko se preneha delovno razmerje, lahko delavec zahteva plačilo tudi iz Jamstvenega sklada – pod pogojem, da je bila terjatev pravočasno prijavljena v stečajni postopek. To vlogo se vloži v roku 90 dni po prekinitvi delovnega razmerja na pristojno območno službo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
Delavec torej plačila iz jamstvenega sklada ne bo mogel uveljavljati v primeru, ko je sam podal redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, prav tako pa ne v primeru prenehanja delovnega razmerja iz kateregakoli drugega razloga.
Tisti zaposleni, ki stečajnega postopka ne želijo sprožiti, a vseeno niso dobili izplačila za zasluženo plačo, delodajalec pa ni v stečaju, lahko zahtevajo poplačilo v izvršilnem postopku.
Plačilna listina ima namreč naravo verodostojne listine, ki omogoča vložitev predloga za izvršbo brez predhodnega pravdnega postopka. Če pa terjatev delavca v izvršilnem postopku ne bi bila poplačana, pa je na AJPES-u smotrno spremljati, ali se je morebiti dolžnik (delodajalec) znašel v stečajnem postopku.
Redno spremljanje, ali je podjetje že v stečajnem postopku ali ne, lahko delavcu omogoči pravočasno prijavo terjatve v roku treh mesecev. A v primeru zamude delavec ostane brez plačila.
Vir: Zagajšek, L. M. (avgust 2024). Kaj storiti v primeru neplačila več plač? Academia.edu, 1–3. Pridobljeno 3. september 2024
