Bolj pripravljeni na selitev so zaposleni z višjimi dohodki in višjo izobrazbo (29 %). Prav tako se nekateri želijo preseliti zaradi zaposlitve v svojem poklicu (55 %). Selitev z družinami (60 %) in možnost finančnega dobička (60 %) sta glavna motiva za delo v tujini. Raziskava Alma Career je bila izvedena v 13 vzhodnoevropskih državah s 76.357 odgovori.
Mednarodni ponudnik storitev zaposlovanja Alma Career je izvedel raziskavo v 13 državah – Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Češki, Hrvaški, Estoniji, Finski, Latviji, Litvi, Severni Makedoniji, Poljski, Srbiji, Slovaški in Sloveniji – da bi ugotovil, koliko ljudi se je pripravljenih preseliti zaradi boljše zaposlitvene priložnosti. Raziskava je bila izvedena preko Paylaba, mednarodne platforme za raziskovanje plač, ki jo je razvilo podjetje Alma Career.
»Naša hipoteza je bila, da bi bili ljudje v skupinah z nižjimi dohodki in nižjo izobrazbo najpomembnejše skupine, ki bi jih zanimala selitev v novo državo zaradi boljše zaposlitvene priložnosti. Raziskava razkriva, da je ravno nasprotno, višja kot je izobrazba in boljša plača, večja je verjetnost, da se vrhunski zaposleni zanimajo za premestitev znotraj svojega poklica,« komentira Vesa-Pekka Kirsi, poslovni direktor Alma Career.
Še naprej komentira presenetljive ugotovitve:
»Kaže, da najbolj izobraženi in najbolje plačani delavci, ki so se pripravljeni preseliti, tega niso pripravljeni storiti za vsako ceno, pripravljeni so se preseliti le za relativno kratek čas - za nekaj tednov ali mesecev, prav tako pa jim je pomembno, da vzamejo svoje družine s seboj."
Ljudje v višjih plačnih razredih vse pogosteje potujejo v tujino v iskanju možnosti zaposlitve (29 %). V višjo plačno skupino kot anketiranci sodijo, bolj so se pripravljeni preseliti. Po drugi strani pa le 16 % ljudi z nižjimi dohodki trdi, da bi razmišljali o selitvi zaradi zaposlitve.
Podiplomsko izobraževanje izraža nevoljo sprejetja nižje rangiranih položajev
Anketiranci z osnovno in srednjo izobrazbo so najbolj odprti (53 %) za razmišljanje o nižjem delovnem mestu v tujini, kot ga trenutno imajo, če bi se preselili. Nasprotno pa posamezniki s podiplomskimi kvalifikacijami – magisterijem (55 %) in doktoratom (57 %) – izkazujejo najmanjšo verjetnost, da se bodo preselili na nižje položaje v tujini. Zato se zdi, da so posamezniki z nižjo stopnjo izobrazbe bolj nagnjeni k selitvi zaradi kariernih priložnosti, če to pomeni sprejetje nižjega položaja, kot ga imajo v svoji državi.
Kateri dejavniki odvračajo ali prepričujejo k selitvi?
V srednji Evropi, na Balkanu ter v baltskih in finskih regijah je možnost boljše plače najbolj prepričljiv razlog za razmišljanje o zaposlitvi v tujini, saj jo približno 59 % do 61 % posameznikov navaja kot ključno motivacijo. Drugi najbolj prepričljiv vidik je možnost, da pripeljete družinske člane, zlasti v baltskih in finskih regijah, kjer se 42 % zdi ključnega pomena. Medtem ko imajo jezikovni napredek in politične ali gospodarske razmere manjši vpliv, sta poklicno napredovanje in poklicni razvoj omembe vredni motivaciji. Zdi se, da so družine in možnost finančnega dobička glavni motivatorji za ljudi, ki razmišljajo o delu v tujini.
Največja ovira pri delu v tujini je možnost, da ste dalj časa ločeni od prijateljev in družine
To vprašanje najbolj skrbi tiste iz Srednje Evrope, saj jih 60 % (55 % vseh anketirancev) to vidi kot pomembno oviro. Približno eno petina prebivalstva na teh območjih ovira jezik. Druge omembe vredne težave vključujejo skrbi glede diskriminacije na delovnem mestu in tesnobo ob prilagajanju na novo okolje. Čeprav so zdravstvene in potovalne skrbi manj pogoste, vseeno prispevajo k splošnemu odporu do iskanja dela v tujini.
Ta opažanja kažejo, da so glavne stvari, ki lahko ljudem preprečijo, da bi izkoristili priložnosti za zaposlitev v tujini, čustvene povezave in težave pri komunikaciji.
NAJBOLJŠE DRŽAVE ZA PRESELITEV
Najboljše tri države v Evropi za selitev so Nemčija, Avstrija in Švica.
Tukaj je seznam treh najbolj priljubljenih ciljnih držav za preselitev med tistimi, ki so se pripravljeni preseliti:
- Bosna in Hercegovina: Nemčija, Avstrija in Slovenija
- Bolgarija: Nemčija, Španija in Združeno kraljestvo
- Češka: Nemčija, EU in Avstrija
- Hrvaška: Avstrija, Nemčija in Švica
- Estonija: Finska, EU in Španija
- Finska: -- premalo podatkov --
- Latvija: Španija, Nemčija in Švedska
- Litva: Španija, Nemčija in Norveška
- Severna Makedonija: Nemčija, Švica in Slovenija
- Poljska: Nemčija, Španija in ZDA
- Srbija: Nemčija, Avstrija in ZDA
- Slovaška: Avstrija, Češka in Nemčija
- Slovenija: Avstrija, Nemčija in Švica
Preference za zaposlitev pri delu v tujini
Po poročilu sta Češka (CZ) in Makedonija (MK) poročali, da je 48 % anketirancev odprtih za vsako razpoložljivo delo, kar odraža prilagodljiv pristop k možnosti zaposlitve v tujini. Po drugi strani pa precejšnjih 52 % vprašanih v vsaki od teh držav je izjavilo, da bi raje delali izključno na svojem strokovnem področju.
V Bosni in Hercegovini (BA) se prednost poklicno specifičnih zaposlitev poveča na 61 %, 39 % pa jih je pripravljenih razmisliti o kateri koli razpoložljivi zaposlitvi. Podobne trende lahko opazimo na Slovaškem (SK) in v Srbiji (RS), kjer se za zaposlitev na svojem področju odloči 63 % oziroma 64 % vprašanih.
Estonija (EE) predstavlja 66-odstotno prednost pri poklicni zaposlitvi, medtem ko ima Poljska (PL) nekoliko višjo stopnjo s 67 %. Bolgarija (BG) in Hrvaška (HR) poročata o 68-odstotni preferenci za vloge, specifične za poklic, kar kaže na močno željo po nadaljevanju kariere.
Po drugi strani se je v Latviji (LV) to število povečalo na 70 %, v Litvi (LT) pa na več kot 74 %, kar kaže na naraščajoč trend k poklicnemu usklajevanju pri izbiri delovnega mesta v tujini. Finska (FI) je na vrhu lestvice, kjer kar 80 % posameznikov raje dela samo v svojem poklicu. To poudarja pomen priložnosti, osredotočenih na kariero, za finske delavce, ki razmišljajo o mednarodni selitvi.
Prebivalci Srbije (RS) so najverjetneje pripravljeni razmisliti o nižjem delovnem mestu od svojega trenutnega, pri čemer je 59 % anketirancev reklo "da", če jih gledamo iz perspektive, ki je nižja od tiste, ki jo imajo anketiranci v svoji domovini. To pomeni, da je velik del Srbov dovzeten za karierno mobilnost navzdol, kadar je to potrebno.
Nasprotno pa je le 17 % anketirancev v Estoniji (EE) navedlo, da bi bili pripravljeni na tak premik. To nakazuje, da bi Estonci raje obdržali ali napredovali v svojem trenutnem zaposlitvenem statusu, kot da bi sprejeli nižji status. Primerjalno nižja odstotka v državah, kot sta Slovenija (SI) in Finska (FI), ki znašata 33 % oziroma 40 %, kažeta na zmerno stopnjo odprtosti. Nasprotno pa države, kot sta Bolgarija (BG) in Hrvaška (HR), kažejo nekoliko večjo pripravljenost, in sicer 44 % oziroma 46 %.
Podatki, ki prikazujejo Latvijo (LV) pri 51 %, Severno Makedonijo (MK) pri 53 %, Bosno in Hercegovino (BA) in Slovaško (SK) pri 55 %, kažejo na postopno povečevanje odprtosti. Tik za petami je na Poljskem (PL) 57 % vprašanih izjavilo, da bi bili pripravljeni razmisliti o nižji službi.
Pripravljenost na preselitev zaradi boljše službe se med državami razlikuje
Prebivalci Severne Makedonije (28 %), Estonije (27 %), Bosne in Hercegovine (26 %) so se bolj pripravljeni preseliti kot prebivalci Finske (20 %), Slovenije (16 %) in Poljske (17 %). Zelo malo anketirancev v Litvi (12 %) in Bolgariji (11 %) je odprtih za selitev v tujino zaradi iskanja zaposlitve.
Zaključek
Ljudje v višjih plačnih razredih vse pogosteje potujejo v tujino v iskanju možnosti zaposlitve. V srednji Evropi, na Balkanu ter v baltskih in finskih regijah je možnost boljše plače najbolj prepričljiv razlog za razmišljanje o zaposlitvi v tujini. Vendar pa je največja ovira pri delu v tujini možnost, da ste dalj časa ločeni od prijateljev in družine. Glavne stvari, ki lahko ljudem preprečijo, da bi izkoristili zaposlitev v tujini, so čustvene povezave in težave pri komunikaciji. Na splošno so posamezniki v nekaterih državah bolj pripravljeni na selitev kot v drugih (Severna Makedonija 28 %, Estonija 27 %, Bosna in Hercegovina 26 %), medtem ko so prebivalci Finske 20 %, Slovenije 16 % in Poljske 17 % manj pripravljeni na tovrstna potovanja.
O anketi
Raziskava je bila izvedena med 1. novembrom 2023 in 31. januarjem 2024 v 11 Alma Career državah, in sicer Bosni in Hercegovini, Hrvaškem, Češki, Estoniji, Finski, Latviji, Litvi, Severni Makedoniji, Srbiji, Slovaški in Sloveniji. Poleg tega so bili zbrani podatki iz Bolgarije in Poljske, kjer Alma Career sodeluje s partnerji. Alma Career deluje na Finskem pod blagovno znamko Jobly. Na Finskem je v anketi sodelovalo 113 anketirancev.
O ALMA CAREER
Alma Career, vodilna na trgu storitev zaposlovanja v 11 evropskih državah, ponuja več kot 1,5 milijona zaposlitvenih priložnosti, zbirko življenjepisov z več kot 4,3 milijoni, skoraj 2 milijona aktivnih obvestil o zaposlitvi in več kot 5 milijonov mesečnih obiskovalcev. Alma Career ponuja storitve zaposlovanja, ki temeljijo na podatkih in tehnoloških inovacijah. Doseg mreže Alma Career je približno 80 milijonov ljudi v Evropi, prihodek 110 milijonov evrov s skoraj 800 strokovnjaki za zaposlovanje v vzhodni srednji Evropi (2023).
Alma Career je globalno podjetje z lokalnim srcem; ima globoko znanje, dolgo strokovnost in kulturno razumevanje lokalnih trgov. Alma Career deluje v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Češki, Estoniji, Finski, Latviji, Litvi, Severni Makedoniji, Srbiji, Slovaški in Sloveniji.
Alma Career v Sloveniji deluje z Deloglasnikom. Alma Kariera je del Alma Media Group, več informacij: Alma Media.
