Pred mesecem dni je v veljavo stopil dopolnjeni Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti. S tem naj bi zaščitili pravice zaposlenih.
Obveznost vodenja evidenc (tudi tako imenovano »štempljanje«) obstaja že od leta 2006, novela zakona, ki je začela veljati 20. novembra, pa predvideva podrobnejšo opredelitev, kako evidence voditi, da bodo ˝urejene na koncu v interesu obeh strank delovnega razmerja, tako delavca kot tudi delodajalca˝. Do sedaj se je evidentiralo tako, da se je vsak delovni dan beležilo, koliko ur je zaposleni delal. To se izvaja na način, da sta znana začetek in zaključek opravljanja dela, dnevno pa se zabeleži skupni seštevek opravljenih ur dela. Po novem pa narekuje beleženje dodatnih podatkov o delovnem času in uvaja obvezne elektronske evidence za kršitelje. To pomeni, da je potrebno zabeležiti še čas prihoda in odhoda, obseg odmora, ure, opravljene v drugih posebnih pogojih ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre na primer za izmensko ali nočno delo. Razvidno mora biti tudi število ur, da se jasno zazna prekoračenje ali pomanjkanje ur.
»Zakonodaja ne omogoča učinkovitega nadzora in kaznovanja kršiteljev, kršitve, vezane na delovni čas, odmore in počitke, pa sodijo med najpogostejše na področju delovnih razmerij« - Inšpektorat za delo.
V praksi zakon zaenkrat prejema razburljive odzive, da naj bi to prineslo več dodatne administracije. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je do 20. novembra zbiralo odzive delavcev in delodajalcev, prejeli so jih 170. Po tem na pristojnem ministrstvu zagotavljajo, da bodo po treh mesecih pripravili analizo za morebitne popravke.
»Zakon ni pisan za to, da bi uvajal nadzor ali omejeval svobodo komurkoli. Namen in smisel zakona je zaščititi pravice zaposlenih in zagotoviti plačilo za opravljeno delo in preganjati najhujše oblike kršitev delavskih pravic, ki smo jim bili zaradi neurejenega stanja na tem področju priča v preteklost« -Minister Luka Mesec.
Kaznovanje
Za zdaj so inšpektorji na terenu zgolj svetovali in opozarjali na nepravilnosti. Dopolnjeni zakon naj bi kršilo 25 podjetij, ki pa so bila kaznovana na podlagi starega zakona – na podlagi novega bodo kršitelji kaznovani z novim letom.
Komu se ni treba »štempljati«?
Z novim letom se bo evidence vodilo za vse delavce, ki pri delodajalcu delajo na pravni podlagi s pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca. Sem sodijo tudi zaposleni na avtorskih in podjemnih pogodbah ter dijaki in študentje, ki so zaposleni preko pogodbe o zaposlitvi. Med izjeme sodijo funkcionarji, poslanci, sodniki, samozaposleni in visokošolski učitelji. Nekaterim se to zdi diskriminatorno.
Viri: gov.si, siol.net, Delo, Dnevnik
