Portal Deloglasnik je tudi letos v okviru Regionalnega zaposlitvenega sejma izvedel raziskavo, katere namen je bil ugotoviti stanje v Sloveniji in na regionalnem trgu dela. V raziskavo so se vključili tudi partnerski portali iz regije MojPosao.ba, Infostud.rs, Vrabotuvanje.com.mk in MojPosao.hr.
Anketa je bila izvedena kot standardna raziskava javnega mnenja z 20 vprašanji, od katerih so se določene skupine vprašanj osredotočale na 3 demografske skupine anketirancev, in sicer zaposlene, brezposelne in tiste, ki se izobražujejo.
V raziskavi trga dela je sodelovalo več kot 6.600 anketirancev.
Najbolj pomembna je višina plače
Čeprav so bili v preteklih letih pri izbiri delodajalca najpomembnejši dobri medosebni odnosi, je od lanskega leta inflacija očitno naredila svoje, saj je plača postala najpomembnejši dejavnik pri izbiri zaposlitve (71 % vprašanih). Dobri medosebni odnosi vsekakor ostajajo pomembni in so na lestvici dosegli drugo mesto (67 %).
Manj je bil pomemben delovni čas (38 %), ter možnosti izobraževanja in napredovanja (30 %). Varnost zaposlitve je najpomembnejša za vsakega petega anketiranca (19 %).
Višina plače in dobri medsebojni odnosi so za prebivalce vseh držav regije na prvem mestu.
Znanje in motivacija za delo
Udeležence raziskave smo povprašali, kaj je po njihovem mnenju ključnega pomena za pridobitev zaposlitve.
V celotni regiji smo Slovenci v nekoliko večji meri kot drugi kot ključni dejavnik za zaposlitev navedli delovne izkušnje, večina anketirancev iz Hrvaške meni, da so to znanje in veščine ter njihova motivacija in želja po zaposlitvi.
Kolikšna bi morala bit plača?
Le vsak peti anketiranec je letos prejel povišico (19 %), 14 % pa popravek zaradi inflacije. Več kot polovica vprašanih (51 %) letos povišice ni prejela in je niti ne pričakuje, 17 % pa povišice ni prejela, a upa nanjo do konca leta.
Najmanj povišic ali popravkov so prejeli zaposleni na Hrvaškem, največ pa anketirani iz Bosne in Hercegovine.
V naslednjem letu namerava službo zamenjati kar 68 % anketirancev, kar je precej več kot lani (56 %), vendar glede na podatke o dejanski menjavi vidimo, da več anketirancev to načrtuje, kot pa to dejansko stori.
Strah pred izgubo službe se niža
Strah pred izgubo službe še vedno upada. Od leta 2021, ko se jih je balo 24 %, se je lani ta številka spustila na slabih 23 %. Podobno je tudi letos, ko se le 20 % zaposlenih vprašanih boji, da bi izgubili službo.
Izgube službe se najbolj bojijo anketiranci iz Srbije (27 %), najmanj pa iz Makedonije (17 %) in Slovenije (17 %).
Glede na turbulentna leta, ki so za nami, se skladno z gospodarskimi razmerami spreminja tudi trg dela. Doslej smo bili priča močni rasti aktivnosti in povpraševanj po delu, v prihodnjem obdobju pa se bo ta rast verjetno umirila. Dve tretjini vprašanih (56 %) meni, da bo po nekaterih delovnih mestih povpraševanje večje, po drugih bistveno manjše, 12 % pa jih meni, da bo manj novih delovnih mest. Manjši del vprašanih (19 %) meni, da se bo rast trga in števila zaposlitvenih oglasov nadaljevala, 13 % pa jih meni, da v prihodnjem obdobju ne bo večjih sprememb.
Pandemija je omogočila delo od doma, a zdaj, ko so se dejavnosti ponovno normalizirale in se ukrepov skoraj nihče več ne spominja, smo dobili jasno sliko dela.
Dve tretjini vprašanih (63 %) delata na delovnem mestu, čeprav bi jim služba omogočala delo od doma. Četrtina vprašanih (25 %) ima hibriden način dela – delno na delovnem mestu, delno od doma, le 11 % pa jih dela izključno od doma.
Pri nas bi jih največ delalo za domače zasebno podjetje
Tuje zasebno lastništvo je še posebej priljubljeno v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini, za domača zasebna podjetja pa se večinoma odločajo anketiranci iz Slovenije. Anketiranci s Hrvaške bi tako kot v preteklih letih pri lastniški izbiri podjetja najraje izbrali zasebno podjetje v tuji lasti.
Brezposelni
Večina brezposelnih (52 %) išče kakršno koli zaposlitev, ne glede na to, ali gre za delo v stroki ali izven nje, 33 % pa jih išče delo izključno v lastni stroki.
Zaposlitev v lastni stroki iščejo večinoma brezposelni iz Bosne in Hercegovine, najmanj pa iz Makedonije.
Čeprav vemo, da je vse težje najti zaposlitev, kandidati še vedno ne dobijo odgovora delodajalca na svojo prošnjo za delo, čeprav v manjši meri kot lani. Nekaj več kot polovica vprašanih (56 %) pravi, da nikoli ali redko prejmejo povratne informacije o svoji prijavi na zaposlitveni oglas. Četrtina vprašanih (23 %) je navedla, da dobi odgovor na približno polovico prošenj, le 19 % vprašanih pa dobi odgovor pogosto ali vedno.
V kolikšni meri je to slabo za mnenje o delodajalcu, kaže tudi dejstvo, da se bodo anketiranci izogibali ponovni prijavi na prosta delovna mesta v podjetju, kjer niso prejeli povratne informacije (54 %), bodo o delodajalcu negativno govorili svojim prijateljem in družini (21 %) ali pa se bodo celo izogibali nakupovanju izdelkov in storitev tega delodajalca (10 %). Tretjina vprašanih (32 %) pravi, da pomanjkanje povratnih informacij ne vpliva na njihovo mnenje o podjetju.
Mladi vse manj optimistično gledajo na obdobje iskanja zaposlitve
Mladi anketiranci (28 %) pričakujejo, da bo njihovo iskanje zaposlitve trajalo od tri do šest mesecev, 21 % pa jih napoveduje, da bodo zaposlitev iskali več kot pol leta.
Za pridobitev delovnih izkušenj pred pravo zaposlitvijo so anketiranci pripravljeni opravljati prakso (62 %) ali delo s krajšim delovnim časom (51 %), za prostovoljstvo se jih zanima le 19 %.
Spodbuden je podatek, da le 8 % mladih še vedno nima jasne predstave o tem, kaj bi radi počeli po končanem šolanju, medtem ko imajo preostali anketiranci že nekaj zamisli, tudi če o teh niso še 100 % prepričani.
O raziskavi
V raziskavi je sodelovalo več kot 6.600 anketirancev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije.
Največ anketirancev je starih od 26 do 35 let (33 %), 27 % jih je starih od 36 do 45 let, 25 % pa jih je starejših od 45 let. 16 % vprašanih je mlajših od 25 let. Največ anketirancev ima končano srednjo šolo (51 %) oziroma višjo, visoko šolo ali univerzitetno izobraževanje (33 %).
