Portal Deloglasnik je tudi letos v okviru Regionalnega zaposlitvenega sejma izvedel raziskavo, katere namen je bil ugotoviti stanje v Sloveniji in na regionalnem trgu dela. V raziskavo so se vključili tudi partnerski portali iz regije MojPosao.ba, Infostud.rs, Vrabotuvanje.com.mk in MojPosao.hr.
Anketa je bila izvedena kot standardna raziskava javnega mnenja z 20 vprašanji, od katerih so se določene skupine vprašanj osredotočale na 3 demografske skupine anketirancev, in sicer zaposlene, brezposelne in tiste, ki se izobražujejo.
V raziskavi je sodelovalo več kot 5.700 anketirancev, od tega skoraj 300 iz Slovenije. Med Slovenci je bilo 67 % zaposlenih, 30 % brezposelnih, 3 % pa šolo obveznih.
Najbolj pomembni so dobri medosebni odnosi
Slovenski anketirani se v večini strinjajo, da so pri izbiri delodajalca najpomembnejši dobri medosebni odnosi (70 % vprašanih). Na drugem mestu pa je Slovencem pomembna višina zaslužka (50 %).
Vse večji pomen pripisujemo tudi delovnemu času (42 %), nekoliko manj pa možnosti izobraževanja in napredovanja (26 %). Ugled delodajalca je za nas najmanj pomemben kriterij pri izbiri službe (5 %).
V ostalih regijah je na prvem mestu višina plače, kateri sledijo dobri medosebni odnosi.
Znanje in motivacija za delo
Udeležence raziskave smo povprašali, kaj je po njihovem mnenju ključnega pomena za pridobitev zaposlitve.
Večina anketirancev iz Slovenije meni, da sta to motivacija in volja do zaposlitve (30 %). Zanimivo je, da le 4 % vprašanih, procent manj kot lani, meni, da je za zaposlitev pomembna sreča, 12 % pa, da so pomembni dobri stiki in poznanstva. Formalno izobrazbo in strankarsko pripadnost izpostavlja le 1 % vprašanih.
V pogledu na celotno regijo, Slovenci, Bosanci in Makedonci v nekoliko večji meri od ostalih kot ključni dejavnik za zaposlitev navajajo delovne izkušnje, Bosanci, Srbi in Hrvati največ upov polagajo v znanje in veščine. Tudi za Makedonce sta najpomembnejši motivacija in želja po zaposlitvi.
Kolikšna bi morala bit plača?
Pri vprašanju o želeni plači, imajo anketiranci v Sloveniji povprečno najvišja pričakovanja, in sicer čez 1.643 evrov, je pa tudi povprečna plača najvišja. Po drugi strani imajo ti anketiranci v primerjavi z lanskim letom najmanj, le 6-odstotno povečanje pričakovanj.
Anketiranci iz Hrvaške pričakujejo v povprečju 1.197 evrov, kar je 17 % oziroma 197 evrov več kot lani - to približno ustreza rasti cen v tem obdobju.
Na drugi strani so najnižja pričakovanja prisotna med zaposlenimi v Makedoniji, 769 evrov, čeprav imajo tudi največjo rast pričakovanj glede na lani. Delavci iz Srbije pričakujejo plačo v višini 857 evrov, kar je 13 odstotkov več kot lani. Anketiranci iz Bosne in Hercegovine pričakujejo 941 evrov ali 20 % več kot lani.
Inflacija iz meseca v mesec dosega rekordne vrednosti, plače pa temu trendu zaenkrat še ne sledijo.
Letos je povišico dobilo 17 % vprašanih, 10 % pa plača sledi inflaciji. Več kot polovica vprašanih (55 %) letos povišice ni prejela, 17 % pa povišice ni prejela, a jo pričakuje do konca leta.
Najmanj povišic ali popravkov so bili deležni zaposleni v Srbiji, kjer letos kar 62 odstotkov zaposlenih ni prejelo nobene povišice.
V zadnjem letu in pol je zaposlitev zamenjalo 36 % anketirancev iz Slovenije, kar je le procent več kot lani.
V naslednjem letu namerava zamenjati zaposlitev 57 % vprašanih, kar je 17 % več kot lani.
Strah pred izgubo službe se niža
Strah pred izgubo službe upada. Od leta 2021, ko se jih je balo 24 %, se je letos ta številka spustila na slabih 23 %.
Izgube službe se najbolj bojijo anketiranci iz Srbije (31 %), najmanj pa iz Makedonije (19 %).
Glede na turbulentna leta, ki so za nami, se skladno z gospodarskimi razmerami spreminja tudi trg dela. Doslej smo bili priča močni rasti aktivnosti in povpraševanj po delu, v prihodnjem obdobju pa se bo ta rast verjetno umirila. 19% vprašanih meni, da bo ponudba prostih delovnih mest večja, 23 % pa jih meni, da bo število odprtih delovnih mest v prihodnjem obdobju manjše. Manjši del vprašanih, 10 % jih meni, da se bo rast trga in števila zaposlitvenih oglasov nadaljevala, največ (48 %) jih meni, da bodo nekatera delovna mesta bolj iskana kot prej, druga pa manj.
»Vsaka panoga se razvija zase. Nekatere panoge bodo nazadovale, druge pa bodo imele izjemno rast.« – komentar anketiranca.
»Če pogledamo gostinstvo, vidimo vedno več ponudb za delo, saj pogoji niso urejeni in skoraj nihče ne bi delal 365 dni v letu.« – komentar anketiranca.
»Prodaja je srce podjetja. Vanjo je treba vlagati tudi v času težkih razmer.« – komentar anketiranca.
»Trenutna kriza bo najbolj prizadela delovno silo z nižjimi stopnjami kvalifikacij, saj se bodo delodajalci trudili čim bolj zmanjšati stroške dela.« – komentar anketiranca.
Pandemija je omogočila delo od doma, a zdaj, ko so se dejavnosti ponovno normalizirale in nimamo več protikoronskih ukrepov, se delavci vse pogosteje vračajo na delovna mesta.
Trenutno 21 % vprašanih dela na delovnem mestu, čeprav bi jim služba omogočala delo od doma. Še manj (14 %) se je odločilo za delo deloma od doma in deloma na delovnem mestu, medtem ko le 3 % delajo izključno od doma, lani jih je tako delalo kar 14 %.
Največ bi jih delalo za podjetje, ki je v državnem lastništvu
Anketiranci iz Slovenije bi se, tako kot v preteklih letih, pri izbiri podjetja glede na lastništvo odločili za podjetje, ki je v domačem zasebnem lastništvu (29 %), najmanj pa za zasebno podjetje v tujem lastništvu (16 %). Prav toliko bi se jih odločilo za podjetništvo, za podjetje v državnem lastništvu pa bi delalo največ anketiranih (31 %).
Tuje lastništvo je še posebej priljubljeno tudi v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini.
Brezposelni
Med brezposelnimi anketiranci iz Slovenije je večina (35 %) brezposelnih 3 mesece ali manj, 19 % jih je brez dela od 3 do 6 mesecev, 16 % ljudi pa na zaposlitev čaka že več kot 5 let.
Večina brezposelnih (47 %) išče kakršno koli zaposlitev, ne glede na to, ali gre za delo v stroki ali izven nje, 37 % pa jih išče delo izključno v lastni stroki.
Zaposlitev v lastni stroki iščejo večinoma brezposelni iz Bosne in Hercegovine, najmanj pa iz Makedonije.
Čeprav vemo, da je vse težje najti zaposlitev, kandidati še vedno ne dobijo odgovora delodajalca na svojo prošnjo za delo. Največ jih pravi, da povratne informacije o svoji prijavi za zaposlitev ne prejme skoraj nikoli (18 %) ali le redko (38 %). Četrtina vprašanih (25 %) je navedla, da dobi odgovor približno na vsako drugo prijavo, le 18 % vprašanih pa dobi odgovore pogosto ali vedno, ta številka se v primerjavi z lanskim letom ni spremenila.
V kolikšni meri je to slabo za mnenje o delodajalcu, kaže tudi dejstvo, da se bodo anketiranci izogibali ponovni prijavi na prosta delovna mesta v podjetju, kjer niso prejeli povratne informacije (49 %), bodo o delodajalcu negativno govorili svojim prijateljem in družini (10 %) ali pa se bodo celo izogibali nakupovanju izdelkov in storitev tega delodajalca (10 %). Tretjina vprašanih (36 %) pravi, da pomanjkanje povratnih informacij ne vpliva na njihovo mišljenje.
Mladi vse bolj optimistično gledajo na obdobje iskanja zaposlitve
Med anketiranci, ki še študirajo, jih 11 % meni, da lahko novo zaposlitev najdejo v treh mesecih po končanem šolanju, 22 % anketirancev pa zaposlitev že čaka oziroma že delajo. 22 % vprašanih pričakuje, da bo njihovo iskanje zaposlitve trajalo od tri do šest mesecev, kar 44 % pa jih napoveduje, da bodo zaposlitev iskali več kot pol leta.
Lansko leto je več kot polovica (57 %) vprašanih že delalo oziroma jih je zaposlitev že čakala.
Za pridobitev delovnih izkušenj pred pravo zaposlitvijo so anketiranci pripravljeni opravljati prakso (78 %) ali honorarno delo (22 %), za prostovoljstvo se jih zanima le 11 %. Tretjina vprašanih ni zainteresirana za pridobivanje delovnih izkušanj pred redno zaposlitvijo.
Spodbuden je podatek, da le 11 % mladih še vedno nima jasne predstave o tem, kaj bi radi počeli po končanem šolanju, medtem ko jih ima tretjina (33 %) že nekaj zamisli, tudi če o teh niso še 100 % prepričani. Več kot polovica vprašanih (56 %) že natančno ve, kaj si želi delati, kar je nekoliko več kot lani, ko jih je to vedelo 29 %.
Demografija
V raziskavi je sodelovalo več kot 5700 anketirancev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije; v Sloveniji je sodelovalo skoraj 300 anketirancev. Med anketiranci iz Slovenije je 66 % zaposlenih, 30 % brezposelnih, le 4 % anketirancev pa še študira.
Med anketiranci iz Slovenije je 65 % žensk in 35 % moških. Največ anketirancev je starih od 26 do 35 let (32 %), 31 % jih je starih od 36 do 45 let, 23 % pa jih je starejših od 45 let. 14 % vprašanih je mlajših od 25 let. Največ anketirancev ima končano srednjo šolo (49 %) oziroma višjo, visoko šolo ali univerzitetno izobraževanje (36 %).
