Od januarja 2020 živimo z epidemijo koronavirusa, ki je prizadela vse dele našega življenja. Razvoj cepiv je bil pospešen zahvaljujoč sodelovanju med multinacionalno farmacevtsko industrijo in držav. Cepivo Covid se zdaj uvaja po vsem svetu in čeprav je zagotovo pripomogel k upočasnjevanju okužb lahko z zagotovostjo trdimo, da glede cepiva ostajajo mešani občutki in pomisleki, nekje celo protesti. Tovrsten negativni odnos do cepiv ter nepripravljenost na cepljenje predstavlja potencialno veliko oviro za dolgoročno obvladovanje pandemije.
Da bi izvedeli več o odnosu ljudi do cepljenja, je Paylab.com izvedel mednarodno raziskavo z vzorcem 15871 zaposlenih iz 7 različnih držav – Slovenije, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Madžarske, Romunije in Slovaške. Anketiranci so zaposleni (m/ž) na različnih položajih – od nekvalificiranih delavcev do najvišjega vodstva; stopnje izobrazbe – od tistih, ki so pridobili le osnovnošolsko izobrazbo, do tistih z diplomami in doktorati; ravni plač - mešanica nizkih, srednjih in visokih zaslužkov; od tistih, mlajših od 25 let, do tistih, ki so stari 55 let in več.
Anketirane zaposlene smo prosili, naj odgovorijo na naslednje trditve:
- Sem za cepljenje in sem cepljen
- Sem proti cepljenju
- Oklevam, bojim se, a sem bolj za cepljenje
- Oklevam, bojim se, a sem bolj proti cepljenju
Odnos do cepljenja anketirancev v izbranih državah
V Sloveniji imamo 69% podporo cepljenju. Največ pozitivnih odzivov glede cepljenja je bilo zabeleženih v Romuniji (80 %); visoki procenti so bili zabeleženi tudi pri anketirancih iz Slovaške, Češke in Madžarske (75%). To prepričanje pa je v ostrem nasprotju z Bolgarijo, kjer se s cepljenjem strinja le 41 % vprašanih in Hrvaško (53 %).
Odnos do cepljenja ljudi z visokimi dohodki v izbranih državah
Kljub generalni podpori cepljenju ljudi z visokimi dohodki – ne glede na njihovo delovno vlogo, izobrazbo ali spol – ima najvišjo podporo Slovaška (90%), kateri sledi Romunija, Madžarska, Češka in Slovenija (79%). Zanimivo je, da je vsak izmed anketirancev, ki je starejši od 55 let v tej kategoriji (razen Bolgarije, kjer v tej kategoriji ni anketirancev) izbral odgovor v podporo cepivu.
Odnos do cepljenja ljudi z nizkimi dohodki v izbranih državah
Odstotek anketirancev, ki kažejo najvišjo stopnjo negotovosti glede cepiva, je bil med tistimi z nižjimi plačami in nižjo stopnjo izobrazbe. To velja za vse države razen Romunije - kjer je cepljenje podrlo 100 % nekvalificiranih delavcev. To je v ostrem nasprotju z vsemi drugimi anketiranimi državami. To kaže na potrebo, da se to kategorijo ljudi bolj spodbuja, izobražuje in naslavlja njihove skrbi.
Odnos do cepljenja anketirancev, starejših od 55 let, v izbranih državah
Večina anketirancev je podprla cepljenje – višja kot je bila izobrazba in položaj, višji je bil procent. Madžarska je imela najvišji rezultat (91%) podpore, kateri je sledila Romunija (86%) in Slovenija (84%). Najbolj nezaupljivi so zaposleni v Bolgariji, kjer se zdi, da nobena od starostnih skupin ni naklonjena cepivu; najbolj zaupljivi pa so ravno starejši od 55 let z le 55 % podpore.
Zaključki
V sedmih državah je očitna velika razlika v stališčih. Iz vzorca intervjuvanih zaposlenih se zdi, da ima Romunija najbolj pozitiven odnos do cepiva, Bolgarija pa najbolj negativnega.
V Sloveniji se podpora cepivu uvršča sorazmeroma visoko na lestvici držav. Najmanj prodpore je razvidno pri zaposlenih z nizkimi dohodki. S tem podpora med različnimi kategorijami zaposlenih v Sloveniji variira od 60% do 84%.
Na splošno imajo moški in ženske v vsaki državi podoben odnos do cepiva – zdi se, da ni bistvene razlike med spoloma. Na splošno, višji kot je položaj in plača, bolj pozitivna je reakcija na cepivo; prav tako se zdi, da višja kot je izobrazba, več zaupanja je v cepljenje.
POZOR! Negativen odnos do cepiv je velika skrb za javno zdravje v Evropi in pomembno je, da so javnozdravstvena sporočila prilagojena za obravnavanje pomislekov izpostavljenih v raziskavi, tj. zlasti za ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe in dohodkov, ki so opazno bolj nezaupljivi do cepljenja.
