Dr. Andraž Rangus, dr. pravnih znanosti izpostavlja dva trenda pokojninskega zavarovanju v Sloveniji: podaljševanje življenja in delovne aktivnosti prebivalstva.
Kaj to pomeni za obstoječ sistem pokojninskega zavarovanja? Točno to kar se marsikdo sprašuje: ali bo naš pokojninski sistem ostal vzdržen do takrat ko bom pravico do pokojnine uveljavljal jaz? Ali je možno, da bom ostal brez socialne varnosti? Kako bodo morebitne spremembe vplivale na moje pravice? Pri tem moramo vedeti dve stvari:
- Državljanom Slovenije mora biti zagotovljena socialna varnost, saj je ta pravica ena izmed ustavnih kategorij. Pokojnine torej ne moremo kar zlepa odpisati. Zagotovitev socialne varnosti je ena izmed pozitivnih obveznosti države. Delavce nas varuje 50. člen Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja enakopravnost pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine.
- To hkrati pomeni, da mora Vlada sprejeti vse ukrepe, da prepreči nevzdržnost pokojninskega sistema. Za zagotavljanje trajnosti pokojninskega sistema lahko tako vlada spremeni pogoje in višino pokojninskih pravic. Drži torej, da se ne moremo zanašati, da se zakonodaja ne bo nikoli več spreminjala; nimamo zagotovila, da bomo do pravice do pokojnine dostopali pod enakimi pogoji kakor nekdo, ki se bo upokojil danes.
Zato bomo v tem članku poskusili na zelo kratek način obrazložiti varstvo pravic iz pokojninskega zavarovanja v primeru zakonodajnih sprememb. Ponovimo osnove: Slovenski pokojninski sistem sestavljata dva zavarovanja: obvezno zavarovanje, ki deluje na dokladnem principu financiranja in dodatno pokojninsko zavarovanje (DPZ), ki temelji na sistemu vplačanih premij. Pokojninsko zavarovanje, tako obvezno kot tudi dodatno, predstavlja dolgoročno obliko zavarovanja, pravica do pokojnine pa je odvisna od višine vplačanih prispevkov ter izpolnitve zakonsko določenih pogojev za uveljavitev. Pravice iz sicer ločenih sistemov so neločljivo povezane in imajo v določenih pogledih tudi podobno pravno naravo: za pridobitev pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja (kot poseben predpogoj) zahteva, da je član oziroma zavarovanec že uveljavil pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanj.
Kaj je potrebno vedeti glede varstva pravic v primeru, da pride do spremembe pogojev uveljavljanja pravic iz pokojninskega zavarovanja?
Zakonodajalec ne sme posegati v pravice in pravna razmerja, ki so že nastala pod veljavo prejšnjega prava in še vedno obstajajo. Kaj to pomeni? Spremembe sistema pokojninskega zavarovanja se lahko sprejmejo le za naprej in z daljšim prehodnim obdobjem. Gre za varovanje ne samo (že) pridobljenih pravic, ampak v določeni meri tudi pričakovanih pravic iz pokojninskega zavarovanja.
Dr. Andraž Rangus loči tri razvojne stopnje pravic iz pokojninskega zavarovanja. Od našibkejšega do najmočnejšega pravnega varstva:
- upravičeno pričakovanje,
- pričakovana pravica in
- pridobljena pravica.
V določenih (skrajnih) primerih lahko zakonodajalec poseže tudi v že pridobljene pravice. Ustavno sodišč RS pravi: Ustava RS zakonodajalcu a priori ne prepoveduje spreminjanja pogojev in obsega pravic iz pokojninskega zavarovanja "z učinkom za naprej". z "učinkom za naprej" določene pravice tudi zožijo ali celo ukinejo. To pomeni, da lahko zakonodajalec poseže tudi v že uveljavljene pravice v kolikor se ukrep nanaša na čas po uveljavitvi tega predpisa oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi take zakonske spremembe.
Največ polemike pa zajema odnos med sodnim varstvom pričakovane pravice in upravičenega pričakovanja. Glede varstva pričakovanih pravic je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da o "pričakovanih pravicah govorimo takrat, ko je pridobitev pravice tako gotova, da predstavlja zavarovan položaj. Vsako pričakovanje pa (še) ni pričakovana pravica (tak status dobi, ko je gotovo, da bo pravica nastala)."
Ustavno sodišče RS je pojem upravičenega pričakovanja opisalo na primeru lastninske pravice kot utemeljeno pričakovanje pridobitve lastninske pravice, in ne samo upanje na njeno pridobitev. Upravičeno pričakovanje je torej zgolj neko bodoče stanje, z "zahtevek", in ne pravica. Pričakovane pravice so tako zavarovane posredno, ob upoštevanju načela enakosti pred zakonom. V kolikor želi zakonodajalec spreminjati pričakovane pravice ga zavezujejo načela izbire primernih in sorazmernih sprememb, skladnih s predvidenimi cilji in načelom pravičnosti.
Pod tovrstnim abstraktnim opisom si je po vsej verjetnosti težko predstavljati kaj točno pravno varstvo pomeni na konkretnem primeru oz. kdaj postane upravičeno pričakovanje upravičena pravica. Zato si za lažje razumevanje poglejmo še naslednjo razlago, ki se navezuje na nekoliko bolj konkreten primer pravnega varstva pravic v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja (DPZ).
Prvi korak: Pogoji in višina DPZ je še nekoliko bolj dovzetno za spremembe, saj je poleg zakonskih norm urejeno na podlagi dvostranskih dogovorov (pogodb) v okviru obstoječih pokojninskih načrtov. To pomeni, da lahko do spremembe DPZ pride že na podlagi enostranskega predloga upravljalca sklada DPZ (stranka v dvostranskem pogodbenem razmerju). Zato je DPZ v luči prehoda iz upravičenega pričakovanja do pričakovanih pravic še toliko bolj relevantno. Pri DPZ gre pravno gledano "za posel v nastajanju; na strani 'upravičenca' imamo 'pričakovanje' na nasprotni strani (npr. upravljalca DPZ) pa še ni prave obveze, ampak samo t. i. 'posredna obveza', tj. dolžnost opustiti vse, kar bi spolnitev pogoja moralo ovirati.
Drugi korak: Vedeti moramo še, da se DPZ deli na dve obdobji (fazi): na obdobje varčevanja in obdobje prejemanja dodatne pokojnine. To pomeni, da imajo v različnih obdobjih pogodbene stranke različne obveznosti in pravice; uživajo različno pravno varstvo.
Tretji korak: sedaj pa k primeru, ki ga v Pravni Praksi poda Dr. Andraž Rangus: v ZPIZ-2 je poudarjeno, da se pravice (dodatna starostna pokojnina ali predčasna dodatna pokojnina) izplačujejo po ločenem pokojninskem načrtu. Ko član (oziroma zavarovanec) uveljavi pravico do pokojninske rente, upravljavec unovči odkupno vrednost premoženja tega sklada ter v imenu in za račun člana oziroma zavarovanca sklene zavarovanje po pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninskih rent, po katerem član pridobi pravico do doživljenjske pokojninske rente v višini, ki se izračuna po aktuarskih načelih.
Član tako v času varčevanja lahko upravičeno pričakuje, da bo pridobil pravico do dodatne starostne oziroma predčasne dodatne pokojnine, medtem ko pričakovanja glede samega izračuna višine pokojninske rente nastopijo šele, ko dejansko izpolni pogoje za uveljavitev pravice in pravice dejansko uveljavi. Ob uveljavitvi pravic nastopi faza pridobljenih pravic, v katere se retroaktivno ne sme več posegati.
