V članku Pravna razlaga: nadurno delo smo vam že predstavili vse glavnem predpostavke in določbe Zakona od delovnih razmerjih (ZDE-1), ki se navezujejo na opravljanje nadur preko polnega delovneg časa.
Žal pa smo zasledili, da se v Sloveniji velikokrat zgodi, če se delodajalci požvižgajo na zakonske omejitve kvot dovoljenih nadur.
V skladu s tem, smo pogledali kako izgleda varstvo pravic delavcev v praksi. Pred tem pa še na hitro ponovimo:
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 144. členu določa, da je delavec dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa - nadurno delo samo izjemoma, v primeru:
- povečanega obsega dela;
- če je to potrebno za nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,;
-če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela;
- če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa;
- v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
KAJ SE LAHKO TOREJ NAUČIMO IZ SODNE PRAKSE:
Kaj se zgodi v primerih, ko delodajalec delavcu neupravičeno naloži opravljanje nadurnega dela?
Primer št. X Ips 41/2013: delodajalec mi je odredil nadurno delo, čeprav sem zaposlen za krajši delovni čas
Odreditev ali naložitev dela preko dogovorjenega delovnega časa oziroma nadurnega dela bi bila v takem primeru v nasprotju z namenom in cilji, zaradi katerih je delo s krajšim delovnim časom dogovorjeno. Kljub temu pa sme delodajalec v določenih (izjemnih) primerih in pod določenimi pogoji (V primeru naravnih in drugih nesreč 145. ZDR-1) delodajalec naložiti oziroma odrediti delo tudi preko dogovorjenega krajšega delovnega časa.
Primer št. VDSS Pdp 1689/2001na podlagi ustne odredbe delodajalca sem bil prisiljen v opravljanje nadurnega dela, saj bi drugače izgubil službo.
Sodišče je ugotovilo, da delavec nadurnega dela ni opravljal po svoji volji, temveč na podlagi ustne odredbe delodajalca, ki se ni oziral na zakonske določbe glede trajanja delovnega časa. Sodišče je določilo, da se mora delodajalec delavcu priznati vse ure, ki jih je ta opravil v spornem obdobju preko polnega delovnega časa.
Kot delavec ste torej upravičeni do plačila nadurnega dela, čeprav ste delo opravljali proti svoji volji. Kaj pa če opravljanje nadurnega dela zavrnete? Vas lahko delodajalec odpusti?
Primer št. VDSS Pdp 1233/200 : zavrnil sem opravljanje nadurnega dela in delodajalec me je odpustil.
Najprej moramo podariti, da se bo v tovrstnih primerih sodišče spraševalo in tehtalo ali je bila delavčeva zavrnitev opravljanja nadurnega dela opravičena ali ne. V tem primeru je sodišče ugotovilo, da je bila delavčeva zavrnitev opravljanja nadurnega dela neupravičena, saj na delo sploh ni prišel. Tudi po tem, ko ga je delodajalec, zaradi istih kršitev že dvakrat predhodno pisno opozoril. Skladno s tem je sodišče ugotovilo, da kršitev delavca predstavlja resen in utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Komentar: v primeru, kdaj je delavec zavezan opravljati nadurno delo se spomnite na predhodno izpostavljen 144. člena ZDR-1.
Primer št. VDSS sodba Pdp 794/2009: sem delavec invalid. III. Kategorije, zaposlenim s krajšim delovnim časom od polnega in delodajalec mi je nezakonito odredil nadurno delo.
Delavec je bil neodziven na delo, ki mu je bilo naloženo izven njegovega delovnega časa, ravno tako se ni želel udeležiti razgovora z direktorjem v času, ki bi se morale šteti kot “nadure”. Sodišče ugotovi, da obnašanje delavca ne predstavlja hujše kršitve delovne obveznosti. To pomeni, da zavrnitev delavca za delo izven polnega delovnega časa, ne predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kaj pa če vam delodajalec ne želi izplačati nadurnega dela, ker trdi, da vam ni odredil opravljanje nadurnega dela?
Primer št. VIII Ips 288/2008: delodajalec mi je odredil nadurno delo, vendar ne v pisni obliki.
Če delodajalec nadur ne odredi pisno, delavec zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic v smislu, da se mu odrejene in opravljene nadure ne priznajo. Vseeno pa se nadurno delo opravlja le po odredbi delodajalca, kar hkrati pomeni, da je delodajalec dolžan plačati le tisto nadurno delo, ki ga je izrecno odredil.
Komentar: pomembno je, da so vaše nadure ustrezno zabeležene in evidentirane (to je sicer obveznost delodajalca).
Primer št. VDSS Pdp 996/2015: delodajalec mi ni posebej odredil nadurnega dela, vendar sem zaradi potrebe dela moral dlje ostati v službi. Delodajalec zagovarja, da svojega dela nisem opravil dovolj učinkovito.
Nepravilno je stališče, da delavec ni upravičen do plačila ur, ker je delavec svoje delo opravljal tako neučinkovito, da je zaradi tega moral ostajati na delu po poteku rednega delovnega časa. Bistveno je, da mora delodajalec vedeti, da je delavec opravlja delo preko polnega delovnega časa (npr. preko vodenja elektronske evidence ur). Na strani delodajalca, da v tem primeru ukrepa. Bodisi tako, da delavcu te ure priznala kot opravljene nadure ali pa mu prepove opravljanje dela preko polnega delovnega časa.
Delodajalec se ne more sklicevati na to, da ure, ki jih delavec porabi na delu, ne pomenijo, ker delavec svojega dela ne opravlja učinkovito, če dopušča, da delavec po poteku rednega delovnega časa ostaja na delu in v tem času dejansko opravlja svoje delo.
Primer št. VDSS Pdp 1257/2008: delodajalec mi je naložil toliko dela in s takimi časovnimi roki, da ga je bilo objektivno mogoče opraviti le z delom preko polnega delovnega časa.
Sodišče je ugotovilo, da kljub odsotnosti izrecne odredbe nadurnega dela, opisane okoliščine jasno kažejo, da je bilo nadurno delo odrejeno. Tožnik je upravičen do plačila za tako delo.
Kaj pa se zgodi v primeru, ko vaše nadure že presegajo zakonsko dovoljene kvote?
PONOVIMO: Max nadurno delo lahko traja: 8h na teden; na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto (s pisnim soglasjem delavca pa tudi 230h na leto). Delavec lahko dela max 10h na dan.
Primer št. VS RS VIII Ips 111/2012: število mojih odrejenih nadur presega zakonsko dovoljene kvote.
Za prekoračitev zakonsko dovoljene kvote dela preko polnega delovnega časa ni odgovoren delavec, zato ga za takšno kršitev delodajalca ne morejo zadeti škodljive posledice.
V skladu s 136. Členom ZDR-1 delodajalec nosi odgovornost in posledice če delovni čas delavcev z neenakomerno oziroma začasno prerazporeditvijo delovnega časa ne izravna znotraj referenčnega obdobja. Kljub temu je delo, ki ga delavec po odredbi oziroma navodilih delodajalca opravi preko zakonsko dovoljene kvote nadur, nadurno delo, za katero je upravičen do plačila.
