Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) dopušča, da delodajalci določijo dolžino polnega delovnega časa (znotraj zakonskih okvirjev) ter s tem skladno tudi odreditev nadurnega dela. S stališča delavcev ZDR-1 zagotavlja ustrezen odmor in počitek, določa omejitve pri dolžini in razporejanju delovnega časa in natančno ureja postopek odrejanja nadurnega dela.
ZDR-1 dopolnjujejo kolektivne pogodbe. Temeljno načelo: ureditev v kolektivni pogodbi je za delavca lahko le ugodnejša od zakonske, razen v redkih taksativno naštetih primerih.
POLNI DELOVNI ČAS: EFEKTIVNI DELOVNI ČAS (čas, ko delavec dejansko dela in izpolnjuje svoje delovne obveznosti + in ČAS ODMORA (142. člen ZDR-1).
Polni delovni čas: max 40 ur in min 36 ur na teden (143. člen ZDR-1).
*Izjema*: manj kot 36 ur na teden za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare.
Neenakomerna in začasna prerazporeditev delovnega časa:
Max: 6 meseev (sedmi odstavek 148. člena ZDR-1).
*Izjema*: 12 mesecev (peti odstavek 158. člena ZDR-1). V tem primeru se namesto tedenskega maximuma 40 ur upoštev povprečna delovna obveznostkot 56 ur na teden (šesti odstavek 148. člena ZDR-1).
Pozor: navedene omejitve glede delovnega časa ne veljajo za pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom, z vodilnim delavcem, z delavcem, ki opravlja delo na domu, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu (157. člen ZDR-1).
1. NADURNO DELO. To je delo izven delavčevega polnega delovnega časa. Nadurno delo predstavlja skrajni ukrep delodajalca, zato ga lahko odredi izjemoma (prvi odstavek 146. člena ZDR-1).
Kdaj je delavec dolžan na zahtevo delodajalca opravljati nadurno delo (prvi odstavek 144. člena ZDR-1)?
- v primerih izjemoma povečanega obsega dela,
- če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
- če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
- če je treba, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa, in
- v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
- dodatni razlogi (določeni v drugem zakonu ali kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti).
Višek ur, ni nadurno delo! Nadurnega dela nikakor ne gre enačiti z viškom ur. Delavci imajo lahko premakljiv delovni čas. To pomeni, da lahko v službo pridejo na primer med 7.30 in 8.30 ter odidejo med 16.30 in 17.30.
Viški ur nastanejo zaradi predčasnih prihodov na delo in kasnejših odhodov z dela, ne pa zaradi potreb delovnega procesa. Zato delavec ni upravičen do plačila dodatka prav tako pa tudi ne do izrabe teh ur kot nadur.
2. ODREDITEV NADURNEGA DELA. Delodajalec mara delavcu pisno odrediti nadurno delo pred začetkom dela. Če ga zaradi narave dela ali nujnosti ni možno odrediti pisno pred začetkom dela, se ga lahko odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu (drugi odstavek 144. člena ZDR-1).
Trajanje nadurnega dela
Max: 8 ur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto. Upošteva se povprečna omejitev v obdobju a ne sme biti daljša od 6 mesecev (tretji odstavek 144. člena ZDR-1).
Delovni dan: max 10 ur.
*Izjema*: nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi več kot 170 ur na leto, (max skupaj 230 ur na leto).
Delodajalec mora tako pridobiti vsakokratno posebno predhodno pisno soglasje delavca (četrti odstavek 144. člena ZDR-1). Če delavec odkloni pisno soglasje, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju (peti odstavek 144. člena ZDR-1).
Osnovna pravila soglasja delavca: soglasje starejšega delavca mora biti podano pred odreditvijo opravljanja nadurnega dela. Soglasje, dano v pogodbi o zaposlitvi, je nično, saj mora imeti delavec možnost, da soglasje kadarkoli brez obrazložitve enostransko prekliče ali umakne.
3. KRŠITEV ZAKONSKE OMEJITVE NADURNEGA DELA. Za prekoračitev zakonsko dovoljene kvote dela preko polnega delovnega časa je odgovoren izključno delodajalec. Odrejena mu bo globa (deveta točka prvega odstavka 217.a člena ZDR-1).
Posledice za delavce: delavec je upravičen do plačila tudi za nadure nad dovoljeno kvoto. Enako velja v primeru, da delodajalec delavcu invalidu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o invalidskem zavarovanju, kljub absolutni prepovedi odrejanja opravljanja nadurnega dela tega odredi in ga delavec opravi.
Kdo ima prepoved opravljanja nadurnega dela?
ZDR-1 določa kategorije delavcev, ki jim delodajalec ne sme odrediti opravljanja nadurnega dela, pri čemer pa je pri nekaterih kategorijah prepoved absolutna, pri drugih pa relativna (drugi odstavek 146. člena ZDR-1).
Delodajalec pod nobenim pogojem ne sme naložiti opravljanja nadurnega dela (absolutna prepoved) delavcu:
- ki še ni dopolnil 18 let starosti,
- ki bi se mu po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,
- čigar polni delovni čas je zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, krajši od 36 ur na teden,
- ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi in
- udeležencu javnih del.
4. EVIDENTIRANJE NADURNEGA DELA
Oveznost delodajalca: Delodajalec mora na podlagi 18. člena Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) voditi evidenco o izrabi delovnega časa delavca. Evidenca se kategorizira kot listina trajne vrednosti.
Začne se voditi z dnem, ko delavec sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi.
AKTUALNO: Nadurno delo pri delu s krajšim delovnim časom
Za krajši delovni čas se šteje čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu. Delodajalec lahko delavcu, ki dela krajši delovni čas kadarkoli odredi opravljanje dodatnega dela v primerih naravne ali druge nesreče (145. člen ZDR-1), nadurno delo pa le, če sta se v pogodbi o zaposlitvi izrecno dogovorila, da bo delavec opravljal tudi nadurno delo (šesti odstavek 65. člena ZDR-1).
Pozor: delodajalec, delavcu s krajšim delovnim časom, ne sme odrediti nadurnega dela:
- če med pogodbenima strankama v pogodbi o zaposlitvi ni posebnega dogovora o opravljanju nadurnega dela;
- če delavec dela na podlagi posebnih predpisov.
Primer: delavec s krajšim delovnim časom (pet ur na dan). Opravi 5 dodatnih nadur. Katera ura (šesta ali deveta) predstavlja prvo opravljeno naduro?
Vsaka šesta opravljena ura je nadura, v primeru, da dela deset ur v dnevu, opravi pet nadur. Tolmačenje, da bi prvo naduro predstavljala šele ura nad polnim delovnim časom (osem ur), torej deveta uran ni pravilno.
5. NADURNO DELO PRI MOBILNIH DELAVCIH. Za mobilnega delavca veljajo poleg ZDR-1 tudi določbe Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD), ki je specialni predpis glede na ZDR-1.
Pravice delavca: mobilni delavec je upravičen do plačila nadur za vse opravljene ure, ki presegajo polni 40-urni tedenski delovni čas.
Max: tedenski delovni čas se lahko poveča na 60 ur samo, če se v teku štirih mesecev ne preseže tedenskega povprečja 48 ur (prvi odstavek 4. člena ZDCOPMD).
Delovni čas: čas, ki je namenjen vsem dejavnostim v cestnem prevozu.
Izvzeto iz delovnega časa: odmori iz 5. člena, čas počitka iz 6. člena in časa razpoložljivosti iz 3. točke tega člena (3. člen ZDCOPMD)
6. PLAČILO ZA NADURNEGA DELA. Odmena za nadurno delo mora biti vedno višja od plačila za redno delo, saj je bil vložen večji napor delavca. Višine dodatka za nadurno delo ne določa ZDR-1, ampak napotuje na urejanje v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti (drugi odstavek 128. člena ZDR-1).
Kaj če dolodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba?
Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, mora delodajalec delavcu nadure izplačati z dodatkom, primerjaje kolektivno pogodbo sorodnih dejavnosti. Višina dodatka za nadurno delo je enaka za vse delavce – s polnim in skrajšanim delovnim časom.
Primer: delodajalec, ki ga zavezuje Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije. Kako se obračuna dodatek za nadurno delo, če delavec delo opravlja čez teden, in kako čez vikend ter kako, če je dan med vikendom praznik (47. člena kolektivne pogodbe)?
Standardno: delavcu pripada dodatek v višini 40/50 odstotkov.
Prazniki in dela prosti dnevi: delavcu, ki mora zaradi potrebe nepretrganega proizvodnega procesa ali narave dela delati tudi na tak dan, pripada dodatek v višini 100 odstotkov (vir).
Pozor: delavcem pripada dodatek za nadurno delo le za polno opravljene nadure, in ne za vsako minuto dela, opravljenega preko polnega delovnega časa.
Alternativna možnost: delavec lahko namesto izplačila nadur, slednje izrabi kot proste ure. v primeru »kompenzacije« nadur s prostimi urami, razmerje 1 : 1 ni skladno z namenom ureditve nadurnega dela. (primer: delodajalec mora npr. za 10 nadur delavcu dodeliti 13 rednih delovnih ur).
