- Promocija zdravja na delovnem mestu
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 6. členu ZVZD-1 določa obveznost delodajalca, da mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu.
Promocija zdravja na delovnem mestu vključuje sistematične aktivnosti in ukrepe, ki jih delodajalec izvaja z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Tovrstni ukrepi imajo seveda pozitivne posledice tudi za delodajalce, saj zdravo delovno okolje prispeva k:
- zmanjševanju možnosti obolenj zaposlenih;
- bolj sproščenemu in stimulativnemu delovnem okolju za zaposlene;
- večji delovni produktivnosti ter večjemu zadovoljstvu z delom in delovnim mestom;
- zmanjšanju odsotnost z dela za od 12 do 36 odstotkov;
- dolgoročnemu podaljšanju delovno aktivnega življenja.
- uravnoteženosti dela in zasebnega življenja; delavec se lažje spopada z obremenitvami, ki jih prinašajo druge življenjske vloge (starševstvo, prijateljstvo, delo v lokalni skupnosti itd.),
Kaj vključuje uspešna promocija zdravja?
Promocija zdravja mora biti predstavljena na preprost način oziroma tako, da pritegne čim več delavcev. Za izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu ni standardnega vzorca ali predpisane metode. Vsak delodajalec mora temeljna načela promocije zdravja na delovnem mestu prilagoditi svoji organizaciji in okoliščinam.
Priporočila za promocijo zdravja lahko najdete v Smernicah za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu, ki jih mora na podlagi drugega odstavka 32. člena ZVZD-1 objaviti minister pristojen za zdravje.
Aktivnosti za izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu se izvajajo na različne načine, npr.:
- športne aktivnosti (na primer organiziranje pohodov, kolesarjenja);
- tematska predavanja, navodila oziroma priročnike z vajami za razgibavanje in podobno;
- spodbujanje zdrave prehrane na delovnem mestu;
- subvencioniranje karte za fitnes (organizirane vadbe) ali nakup športne opreme...
POZOR: Izpolnitev te obveznosti mora delodajalec na primer sestavit pravilnik o promociji zdravja pri delu, kjer mora biti natančno določen načrt promocije zdravja z zagotovljenimi sredstvi in načinom spremljanja njenega izvajanja.
Na podlagi 27. točke prvega odstavka 76. člena ZVZD-1 odgovarja delodajalec za prekršek z globo od 2.000 do 40.000 evrov, če v izjavi o varnosti z oceno tveganja ne načrtuje in ne določi promocije zdravja na delovnem mestu ter zanjo ne zagotovi potrebnih sredstev in ne opredeli načina spremljanja njenega izvajanja (prvi odstavek 32. člena ZVZD-1) (vir).
- Preventivni zdravstveni pregledi
Vrste, obseg in vsebine zdravstvenih pregledov natančneje ureja Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Pravilnik), ki obravnava tri vrste preventivnih zdravstvenih pregledov:
- predhodni preventivni zdravstveni pregled,
- usmerjeni obdobni zdravstveni pregled,
- drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.
Pravilnik določa, da se podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov zdravstvenih pregledov določi glede na potrebe konkretnega delovnega mesta.
Delodajalci, pozor! Izjavi o varnosti na podlagi ocene tveganja, ki jo mora imeti vsak delodajalec in ki je pripravljena na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela, morajo delodajalci sami določiti pogoje zdravstvenih pregledov. To pomeni, da je praviloma obveznost zdravstvenih pregledov odvisna od ocenjevanja tveganja na delovnem mestu.
Sama zakonodaja predhodne zdravstvene preglede veže predvsem na posebne zdravstvene zahteve, ki jih mora delavec izpolnjevati za opravljanje dela na konkretnem delovnem mestu. V primeru takih zahtev mora delavec opraviti preventivni pregled pred prvo zaposlitvijo in v primeru daljše prekinitve, to je po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.
a) Obveznost delodajalca ob zaposlitvi novega delavca:
Preverite, ali so za objavljeno delovno mesto predvidene posebne zdravstvene zahteve, ki jih mora izpolnjevati izbrani kandidat.
DA: obvezen predhodni pregled
NE: možnost, da po lastni volji odločite, ali in katerega od kandidatov boste poslali na preventivni zdravstveni pregled.
Priporočilo: mag. Nataša Belopavlovič svetuje, da je predhodni preventivni zdravstveni pregled pred zaposlitvijo delavca smiseln v vseh primerih, tudi takrat, ko ga veljavni predpisi ne zahtevajo.
Posledice naknadne ugotovitve zdravstvene nezmožnosti so namreč težke in lahko delodajalca močno finančno obremenijo ne le z nadomestilom v času bolniške odsotnosti, temveč tudi s posledicami, ki bi jih morebitna kasneje ugotovljena zdravstvena nezmožnost imela na pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Stroški delodajalca bi bili v tem primeru mnogo višji od stroškov, ki bi jih imel v zvezi s predhodnim zdravstvenim pregledom (vir).
b) Razširjen managerski pregledi
Kaj je managerski pregled?
Managerski pregled je danes uveljavljeno ime za celovit zdravstveni pregled, ki je namenjen predvsem zaposlenim na višjih položajih z delovnim in aktivnim vsakdanom, ki živijo hitro in stresno, njihov delovnik pa je podrejen tako skrbi za družino, zaposlene in dolgoročnem uspehu.
Namenjen je torej vodilnim delavcem, ki so še posebno izpostavljeni stresu, in so lahko bolj dovzetni za bolezni kot so:
- zgodnja obolenja srčnožilnega sistema,
- bolezni prebavil in bolezni presnove,
- različne oblike raka.
Kam na managerski pregled?
Pregled naročite na Zavodu za varstvo pri delu, ki se opravi v prostorih Centra za medicino dela in Centra za medicino športa.
Kdaj na managerski pregled?
Tovrstni razširjeni pregledi se priporočajo predvsem zaposlenim starejšim od 40 let. Seveda pregled ni nujno izključno samo za zaposlene na managerskih pozicijah. Pregled se priporoča za vse zaposlene, saj omogoča temeljitejši pregled zdravja zaposlenih.
Prednost pri slednjem je, da z managerskim pregledom hkrati opravite zakonsko zahtevane in razširjene preiskave, s čimer pridobite potrdilo o opravljenem pregledu in poglobljen uvid v zdravje; tako zaposlenim določenih preiskav ni potrebno opravljati dvakrat.
Za več pogostih vprašanj v zvezi s preventivnimi zdravstvenimi pregledi, tukaj.
