1. PREKINITEV DELOVNEGA RAZMERJA IZ POSLOVNIH RAZLOGOV
PRIMER: zaradi upada poslovanja delavec dobi odpoved iz poslovnih razlogov.
Ob vročitvi odpovedi iz poslovnih razlogov so pravice delavca enake kot če bi bila odpoved vročena v normalnih okoliščinah, torej skladno z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Delodajalec: dolžan izplačati odpravnino. Glede odpravnine veljajo splošna pravila ZDR-1 za odpoved iz poslovnega razloga. Osnova za izračun odpravnine je povprečna plača iz zadnjih treh mesecev pred odpovedjo, delavcu pa pripada:
Delavec: PRAVNO VARSTVO - v roku trideset dni od vročitve odpovedi lahko delavec vloži tožbo pred pristojnim delovnim sodiščem.
PRIMER: prenehanje delovnega razmerja zaradi izteka pogodbe za določen čas.
V kolikor vam pogodba poteče in vam delodajalec ne želi podaljšati delovnega razmerja ste upravičen do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
PRIMER: odpoved iz poslovnih razlogov zaradi Koronavirusa ob starosti +58 let.
Delodajalec delavcu, ki je dopolnil 58 let, ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, ne sme brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe iz poslovnega razloga, in sicer dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Omenjeno varstvo ne velja, če je delavcu zagotovljeno nadomestilo plače na zavodu za zaposlovanje do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino. Če je delodajalec delavcu vročil odpoved kljub navedeni prepovedi, jo je mogoče izpodbijati s tožbo, ki jo je treba vložiti v tridesetih dneh po prejemu odpovedi.
2. DELO OD DOMA
PRIMER: delodajalec v času dela od doma delavca pozove nazaj na delo (npr. Inventura).
Delodajalec delavca lahko pozove nazaj na delo. Odredbe o čakanju na delo večinoma vsebujejo pripis, da se morajo delavci v primeru poziva delodajalca, odzvati na delo. Delodajalec mora ob tem zagotoviti in sprejeti ustrezne ukrepe za varnost in zdravje delavcev pri delu.
Delodajalci: v skladu s 5. čl. Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. Delodajalec mora v skladu s 27. čl. ZVZD-1, ob resni, neposredni in neizogibni nevarnosti z ukrepi in navodili zaposlenim omogočiti, da ustavijo delo in se napotijo na varno. Delodajalec delavcev tudi ne sme pozvati na delo, ko še obstaja resna in neposredna nevarnost.
PRIMER: delavec odkloni delo od doma.
Če delodajalec odredi delo na domu oziroma zaradi izrednih okoliščin spremeni kraj opravljanja dela, potem delavec tega ne more odkloniti, lahko pa se dogovori za koriščenje dopusta. Če delavec meni, da nima pogojev za opravljanja dela na domu, lahko vloži prijavo pri Inšpektoratu RS za delo.
PRIMER: delodajalec ne želi odrediti dela od doma, čeprav narava dela to omogoča.
Če ne gre za dejavnost, v kateri bo proizvodnja zaprta zaradi odloka izvršilnih oblasti, je odreditev dela na domu v pristojnosti delodajalca. V splošnem se delodajalcem svetuje, da se odredi delo od doma, v kolikor je to le mogoče.
3. ČAKANJE NA DELO IN VIŠJA SILA
*ZIUPPP določbe veljajo samo za primer čakanja na delo.*
*ZIUZEOP določbe veljajo za čakanje na delo in višjo silo.*
a) KDAJ?
Interventni zakon (ZIUPPP) : ko najmanj 30% delavcev ne more zagotavljati dela iz poslovnih razlogov
Mega anti-korona (ZIUZEOP): kadarkoli, ko ima poslovni razlog in višjo silo
b) VIŠINA NADOMESTILA:
DELAVCI: Interventni zakon (ZIUPPP) : 80% osnove iz 137/7 ZDR-1
DELAVCI: Mega anti-korona (ZIUZEOP): OBOJE 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 vendar ne manj kot minimalna plača
c) POVRAČILO NADOMESTILA S STRANI DRŽAVE
DELODAJALCI: Interventni zakon (ZIUPPP): 40% (bruto) vendar ne več kot znaša najvišje nadomestilo za brezposelnost.
DELODAJALCI: Mega anti-korona zakon (ZIUZEOP): 100% nadomestilo in vsi prispevki za socialno varnost (od 13.3. – 31.5.2020) vendar ne več kot povprečna plača v RS.
PRIMER: obveznosti delavca v času čakanja na delo.
Delavec ima v tem času dolžnost, da se odzove na pozive delodajalca na način in pod pogoji, kot izhajajo iz pisne napotitve delodajalca.
Interventni zakon (ZIUPPP): določa maksimalno trimesečno časovno omejitev v do septembra 2020.
Mega anti-korona zakon (ZIUZEOP): določa časovni okvir od 13.3. – 31.5.2020 (z izjemno podaljšanja veljavnosti ukrepov).
PRIMER: delodajalec, po prekinitvi čakanja na delo, odpusti delavca.
Interventni zakon (ZIUPPP): Delodajalec naj bi po izrabi instituta čakanja na delo ohranil zaposlitev delavca še vsaj šest mesecev. Po preteku tega obdobja lahko delodajalec vroči odpoved iz poslovnih razlogov, v kolikor so za to izpolnjeni zakoniti pogoji po ZDR-1.
Mega anti-korona zakon (ZIUZEOP): DA, v kolikor z to obstajajo zakoniti pogoji po ZDR-1. Mega anti-korona zakon ne odreja nobenih posebnih okoliščin.
PRIMER: delodajalec delavca odpusti tekom čakanja na delo.
Interventni zakon (ZIUPPP): NE dopušča te opcije.
Mega anti-korona zakon(ZIUZEOP): DA, v kolikor z to obstajajo zakoniti pogoji po ZDR-1. Mega anti-korona zakon ne odreja nobenih posebnih okoliščin.
PRIMER: odreditev čakanja na delo tekom odpovednega roka.
Interventni zakon (ZIUPPP): NE dopušča te opcije.
Mega anti-korona zakon (ZIUZEOP): DA, samo v primeru višje sile.
PRIMER: delodajalec v času čakanja na delo (varstvo otroka) zahteva tudi delo od doma.
Če ste ostali doma, ker morate otroku zagotavljati varstvo, zakon o delovnih razmerjih za primer višje sile na strani delavca v 137. členu določa pravico delavca do nadomestila plače. To pomeni, da vam v tem času dela ni treba opravljati dela. Če opravljate delo od doma, potem ste upravičena do plačila za delo, ne pa do nadomestila.
PRIMER: oba starša želita uveljavljata nezmožnost opravljanja dela zaradi varstva otrok.
V skladu z mnenjem ministrstva za delo se lahko v primeru zaprtja vrtcev in osnovnih šol na nezmožnost opravljanja dela oziroma prihoda na delo, sklicuje eden od staršev in uveljavlja primer višje sile.
4. PREVOZ NA DELO
PRIMER: pravice delavca, ki na delo prihaja z javnim prevozom.
Če v pogodbi o zaposlitvi ni navedeno, da je pogoj za zasedbo delovnega mesta, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, lastno vozilo, delavec v izrednih razmerah, ko ni javnega prevoza, ne krši delovnih obveznosti, če ne more priti na delo. Seveda mora delavec o nezmožnosti prihoda na delo predhodno pisno obvesti delodajalca. Delodajalec bo takšnemu delavcu odredil ali čakanje na delo. V kolikor delodajalec delavcu organizira prevoz v službo, mora delavec to možnost sprejeti in priti na delovno mesto.
4. ODKLANJANJE DELA
PRIMER: zaradi varnostnih zadržkov delavec odkloni prihod na delo na delo.
Delavec ima v skladu z 2. odst. 52. čl. ZVZD-1, pravico celo odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Če delodajalec ne bo sprejel ustreznejših ukrepov, lahko delavec zahteva posredovanje inšpektorata za delo. Možnosti odklonitve dela, je delavčeva skrajna možnost zato se predhodno vedno svetuje posvetovanje z delodajalcem ali inšpektoratom za delo.
5. IZOLACIJA
PRIMER: delavec je napoten na izolacijo.
Delavec, ki ima potrjeno okužbo s Koronavirusom in mu zdravnik odredi izolacijo (ta se izvaja bodisi doma ali v bolnišnici) ima pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače v višini 90% od osnove (za prvih 90 dni) in 100% od osnove (od 91 dneva dalje), ki ga v celoti krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
