Od 22. decembra 2018 je Nemčija uradno priznala tretji spol pod kategorijo "drugo" (ang. diverse), ki je v prakso stopil s 1.1.2019. Ta odločitev je pomenila tudi nekaj manjših sprememb, katere so morali delodajalci zagotoviti za voljo skladnost z zakonodajo (vir). V skladu z novo nemško zakonodajo je pravica do tretje kategorije spola "drugo" podeljena izključno interseksualnim osebam. Zato sprememba za številne kritike ne gre dovolj daleč, saj izključuje transseksualne osebe (vir).
Kaj pomeni izraz »drugo« kot tretja kategorije spola?
V razpravah nove zakonodaje se izraza „interseksualno“ in „transseksualno“ pogosto uporabljata zamenljivo, čeprav označujeta dve zelo različni poziciji: interseksualne osebe zaradi svojih bioloških značilnosti ne morejo biti dodeljene niti moškemu niti ženskemu spolu (vir). Med tem ko je transseksualnost krovni izraz za vse spolne identitete, ki temeljijo na neujemanju spolne identitete s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu (določen na podlagi njihove anatomije) (vir).
Kakšne so delovnopravne spremembe v primeru vzpostavitve kategorije tretjega spola:
- Zaposlitveni oglasi
Oglasi za delovno mesto mora biti vedno naslovljen na moške, ženske in »druge« kandidate. Kakršnakoli diskriminacija, kjer bi bilo delovno mesto razpisano samo za moški ali ženski spol, je prepovedana. Zato boste v nemških oglasih za delovno mesto opazili krajšavo (m/ž/d), kar nakazuje, da je delovno mesto namenjeno moškim, ženskam in osebam, ki se identificirajo pod kategorijo drugo. Enako velja za spletne aplikacije, ki morajo ravno tako vsebovati vse tri opcije za določitev spola.
Pri objavi oglasov za delovna mesta je obvezna tudi uporaba splošnih izrazov, kot so „specializacija v…“, „položaj v…“, „osebje“ itd. .). Uporaba besedila samo v enem ali drugem spolu bi veljala za diskriminatoren opis delovnega mesta.
Kompleksnemu razlikovanju med skupinami spolov se lahko delodajalci izognejo tudi oblikovanjem besedila: „Delali boste z nami…“ ali „Pričakovali bomo, da boste…“.
Veljalo pa naj bi, da lahko delodajalci izberejo tudi eno od treh oblik spola, vendar morajo nato v besedilu oglasa za zaposlitev jasno navesti, da je oglas naslovljen na vse tri skupine spolov.
- Pravila oblačenja
Na mnogih področjih že obstaja spolno nevtralen kodeks oblačenja. Vendar pa zagotovo še vedno obstajajo področja, na katerih se kodeks oblačenja razlikuje glede na spol, na primer službe letalskih stevardes in stevardov. To je področje na katere sem mora delovna praksa še nekoliko podrobneje vzpostaviti oz. se mora dopuščati svoboda izbire.
- Jezik v spremnih pismih ali pogodbah o zaposlitvi
Konvencionalno besedilo „Spoštovani gospod“ ne upošteva tretjega spola. Možne bodo spremembe, kjer bo delovnopravna dokumentacija za naslavljanje spola uporabljala zvezdico (*) ali podčrtaj (_) ter se s tem izognila naslavljanja v moškem ali ženskem spolu.
- Kvote
Postavlja se vprašanje zastopanja. Tretji spol kot enakovreden ženskemu in moškemu bi morala biti po tej miselnosti zastopan tudi v svetu delavcev - sorazmerno s svojim številčnim deležem (pod pogojem, da je svet delavcev sestavljen iz najmanj treh članov). Hkrati pa je tu še dodatna dilema in sicer, kako je to mogoče izvesti, če v podjetju sploh ni dovolj posameznikov, ki se označujejo pod tretjim spolom?
- Sanitarni prostori
Ponovno ostaja še nekoliko odprto vprašanje ali bo treba zagotoviti stranišča za tretji spol, kot je to že predpisano za moške in ženske? Ali je opis stranišča zaenkrat dovolj "moški / drugo" ali "ženski / drugo"? (vir)
Stanje vzpostavitve tretje kategorije spola "drugo" po EU
Avstrija
Avstrijski zakon nikjer izrecno ne omejuje "spola" na "moški ali ženski". Sodišče je leta 2018 zadevo razrešilo z ustavno razlago pojma "spol", ki vključuje nebinarne posameznike. S tem so se izognili potrebi po spreminjanju zakonodaje. Tako je tudi Avstrija prepoznala kategorijo tretjega spola (vir).
Malta
Malta je omogočila, da lahko od leta 2017 posamezniki na svojih potnih listih in drugih pravnih dokumentih svoj spol označijo z X. Vendar Malta še vedno priznava le dva uradna spola - oznaka X pomeni le „neprijavljeno“, kar pomeni pomanjkanje spola, ne pa tretje kategorije spolov (vir).
Kako pa je v Sloveniji?
V Sloveniji za enkrat ne kaže, da bo v kratkem prišlo do uvedbe kategorije tretjega spola, čeprav je bilo glede možnosti vzpostavitve spremembe že kar nekaj aktivizma.
Leta 2016 je bil podan predlog k spremembi zakonodaje, ki bi uvedla tretji spol. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) kakor tudi Ministrstvo z delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in Ministrstvo za zdravje (MZ) so na predlog odgovorili 23.06.2019.
V splošnem odgovori niso bili najbolj spodbudni:
MNZ: izpostavlja predvsem problematiko vpisa tretjega spola v vse uradne evidence.
MDDSZ: zavzame stališče, da je prepoved diskriminacije že zadostno urejeno.
MDDSZ izpostavi ustavno načelo enakosti pred zakonom in uresničevanja enakih možnosti v 14. členu Ustave RS.
Ravno tako pojasnjuje, da je 2016 v veljavo stopil Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), ki zagotavlja varstvo vsakega posameznika in posameznice pred diskriminacijo ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katero koli drugo osebno okoliščino (v nadaljnjem besedilu: osebna okoliščina) na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju.
MZ: zagovarja, da sta z medicinskega stališča biološka spola samo dva (vir).
Kljub torej navidezni zaustavitvi postopka obravnavanja vprašanja priznanja tretjega spola v Sloveni sta za nadaljevanje diskurza ključni predvsem organizaciji kot sta Legebitra in Zavod TransAkcija, ki si prizadevata za spremembe pri pravnem priznanju spola za transspolne in tudi interspolne osebe (vir).
Obstoječa slovenska delovnopravna zakonodaja za zagotavljanje prepovedi diskriminacije med spoloma
V Sloveniji zakon pri razpisu/prijavi na delovno mesto za enkrat odreja le prepoved diskriminacije med moškimi in ženskami.
Natančneje enakost obravnave glede na spol zagotavlja v 27. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1):
(1) Delodajalec ne sme prostega dela objaviti samo za moške ali samo za ženske, razen če določen spol predstavlja bistven in odločilni pogoj za delo in je taka zahteva sorazmerna ter upravičena z zakonitim ciljem.
(2) Objava prostega dela tudi ne sme nakazovati, da daje delodajalec pri zaposlitvi prednost določenemu spolu, razen v primerih iz prejšnjega odstavka.
V Sloveniji je tako za delodajalce pri objavi prostega delovnega mesta ključno, da za »nazivom delovnega mesta« dodajo oznako (m/ž), ki bo nakazovala da se na delovno mesto lahko prijavijo tako moški in ženske, ter da pri zaposlitvenem procesu ne boste preferirali enega ali drugega spola kandidata, vendar zagotovili enako obravnavo ne glede na spol.
