SLOVENIJA – stopnja konkurenčnosti in družbene blaginje 2019

1. STOPNJA GOSPODARSKE KONKURENČNOSTI

Svetovni gospodarski forum je na podlagi globalnega indeksa konkurečnosti navedel 10 najbolj konkurenčnih držav na svetu (vir):

1. Singapur
2. Združene države Amerike
3. Hong Kong
4. Nizozemska
5. Švica
6. Japonska
7. Nemčija
8. Švedska
9. Velika Britanija
10. Danska

Kje na seznamu stoji Slovenija?

Slovenija se je na lestvici konkurenčnosti od 141 držav uvrstila na 35. mesto (isto mesto kot lansko leto).

Podrobnejši rezultati raziskave gospodarske konkurenčnosti v SLOVENIJI

V sklopu preučevanja globalnega indeksa konkurenčnosti se je preučevalo različne stebre:

• makroekonomska stabilnost (zajema inflacijo in dinamiko državnega dolga): Slovenija se je uvrstila med 33 držav, ki so na tem področju zbrale vseh 100 točk;
• kakovost institucij: Slovenija je zbrala 63 točk in zasedla 33. mesto;
• urejenost upravljanja podjetij z vidika predpisov na področju preprečevanja nasprotnih interesov: uvrstili smo se na 21. mesto;
• okoljska zakonodaja: 11. mesto za Slovenijo;
• infrastruktura: 33. mesto, 78 točk – Slovenija je bila deležna dobrih ocen na področju oskrbe z električno energijo in vodo, slabih ocen pa zaradi slabih letalskih povezav s tujino, slabe učinkovitosti železniških storitev in cestne infrastrukture;
• glavne pomanjkljivosti našega izobraževalnega sistema se kažejo v pomanjkljivem spodbujanju kritičnega razmišljanja in v kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (vir).

2. STOPNJA DRUŽBENEGA NAPREDKA

V sodelovanju z družbo Deloitte je neprofitna pobuda Nujnost družbenega napredka (angl. Social Progress Imperative) izračunala indeks družbenega napredka. Indeks temelji izključno na neekonomskih kazalnikih napredka in predstavlja alternativo ekonomskemu vrednotenju razvoja (vir).

 Spodaj prikazujemo seznam 10 držav z najvišjim indeksom družbenega napredka:

1. Norveška
2. Danska
3. Švica
4. Finska
5. Švedska
6. Islandija
7. Nova Zelandija
8. Nemčija
9. Kanada
10. Japonska

Kje na seznamu stoji Slovenija?

Slovenija se je na lestvici družbenega napredka od 149 držav uvrstila na 21. mesto (vir).

Podrobnejši rezultati raziskave stopnje družbenega napredka v SLOVENIJI

Na podlagi sheme rezultatov za Slovenijo 2019 v povprečju pozitivno izstopamo na področju osebne varnosti,  odstotku terciarnih študentov, vpisanih na svetovne univerze ter kakovost oskrbe z električno energijo.

Negativno pa od povprečje nekoliko odstopamo na področjih dostopa do čistih goriv in tehnologije za kuhanje, dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva, in kvalitete univerz na svetovni ravni (vir).

3. PRIHODNOST KONKURENČNOSTI IN DRUŽBENEGA NAPREDKA V SLOVENIJI?

Naš družbenoekonomski razvoj za prihodnje desetletje opredeljuje Strategija razvoja Slovenije 2030. Gre za krovni strateški dokument, ki v središče postavlja "kakovostno življenje za vse".

Izbor prioritet tako zajema širok nabor dejanskih razvojnih potreb, kot so produktivnost, okoljski izzivi, prostorsko načrtovanje in demografija, ne vsebuje pa konkretnih in specifičnih ciljev in usmeritev s katerimi bi lahko izstopali tako z vidika konkurenčnosti kot kakovosti življenja.

Mitja Kumar, partner Deloitte Svetovanje in Gregor Skender, menedžer, Deloitte Svetovanje ocenjujeta prihodnost slovenske konkurenčnosti in kakovosti življenja kot sledi:

"Za slovenski razvoj je ključen ustrezen sistem financiranja."

Upoštevajoč trend zmanjševanja višine nepovratnih spodbud v okviru EU strukturnih skladov, je odziven in transparenten sistem financiranja ključen za razvoj domačih kapitalskih trgov. Za zagotavljanje raznolikih in stabilnih virov financiranja mora nujno sodelovati tudi država, tako, da ustvarja ustrezne gospodarske razmere. Posledično lahko družbe zmanjšajo odvisnost od financiranja prek bank in razpršijo tveganja.

Kje so problemi slovenskega gospodarskega razvoja?

Pomanjkanju finančnega znanja in preveč administrativnih ovir, ki  zavirajo razvoj lastniškega in dolžniškega kapitalskega trga, ki je v Sloveniji veliko manjši in manj razvit kot v primerljivih državah EU.

Kaj Sloveniji zmanjšuje zanimivost za domače in tuje investitorje?

Pretirana regulacija, počasno delovanje državnih inštitucij, trajanje upravnih postopkov in tveganja, povezana s spremembo regulatornega okvira.

Katero vodilo bi morali ubrati v prihodnosti?

Medsektorsko, javno-zasebno platformo za reševanje konkretnih družbenih izzivov.

Slovenija naj podpira tiste sektorje gospodarstva, kjer ima jasne konkurenčne prednosti, kar mora početi povezano, transparentno in predvsem stabilno. Razvojne politike se ne smejo spreminjati z vsako menjavo vlade niti z vsakim novim evropskim večletnim finančnim okvirom.
Tako bomo lahko začeli odpravljati razvojni zaostanek, kar ni potrebno le za dvig slovenskih podjetij na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti, ampak je tudi osnovni pogoj za ohranjanje visoke ravni družbenega napredka (vir).