Kaj je odlašanje?
Izogibanje delu ali potrebnim nalogam na način, da se raje ukvarjamo z bolj zadovoljujočimi dejavnostmi.
Kaj poganja odlašanje?
Razumevanje odlašanja ali prokrastinacije lahko razložimo na zelo tehnično medicinski način. Prokrastinacija je stanje bitke med dvema delovnima uma: limbičnim sistemom in prefrontalno skorjo v možganih.
Limbični sistem je skupek možganskih struktur, ki vsebujejo center za užitek, medtem ko prefrontalna skorja nadzira načrtovanje in odločanje. Preprosto si lahko ju lahko predstavljamo tudi kot glas razuma in glas čustev.
Limbični sistem, ki vsebuje nezavedno cono je eden najbolj prevladujočih delov možganov. Nadzira razpoloženje in nagon, kar pomeni, da so čustva, kot so strah, tesnoba, jeza, negotovost in užitek vitalni del tega sistema. Na drugi strani pa je prefrontalna skorja mesto, kjer se sprejemajo odločitve. Je torej del možganov, ki nas na koncu prisili, da dokončamo delo ali nalogo. Vendar pa je za to potrebno kar nekaj zavednega truda, saj prefrontalna skorja ne deluje samodejno. Medtem ko lahko limbični (nezavedni) sistem kar hitro prevzame nadzor, še posebej kadar nam pri določeni nalogi kaj ne uspe. Posledično postanemo bolj zainteresirani za druga opravila, ki nas bodo bolj veselila.
Prefrontalna skorja v primerjavi z limbičnim sistemom ni tako razvita, je šibkejša. Zato limbični sistem pogosto zmaga, kar vodi do odlašanja. Vzrok odlašanja tako postane nezmožnost kontroliranja čustev. Ali z drugimi besedami je odlašanje posledica oz. dejavnost možganov, da nas zaščitijo pred morebitnimi negativnimi občutki/stresom.
Obstajajo pa tudi drugi razlogi zakaj odlašamo. Konkretno, je naprimer zahvaljujoč pogostim piskanjem čez dan tehnologija popolnoma spremenila naš kognitivni nadzor - vsa obvestila na naših pametnih telefonih nam nenehno preusmerjajo našo pozornost. Drugi razlog je, da si težko predstavljamo prihodnost. Psihološka študija namreč dokazuje, da ljudje hitreje ukrepamo če na oddaljene dogodke gledamo kot dneve, namesto mesece ali leta.
Posledice odlašanja
Najbolj očitna negativna posledica odlašanja je, da zamudimo končni rok, pa naj se gre za primer nepravočasne oddaje dokumentov, projekta, naloge/prispevka.
Upoštevajte, da je nedelovanje še vedno dejanje. Tudi “ukrepali brez ukrepanja” nosi posledice.
Splošno ob odlašanju pogosto občutimo:
- Pomanjkanje samozadovoljstva
- Prepričanje, da ne moremo učinkovito dokončati naloge.
- Dvom v lastne sposobnosti
- Podcenjevanje, koliko časa traja, da nekaj naredite.
- Depresija ali tesnoba.
- Fizično ali psihično neprijetno počutje
Različni tipi odlašanja
Zdaj je čas, da ugotovimo, kateri tip prokrastinatorja ste, da boste lahko končno prišli do samega izvora zakaj tudi vi odlašate z vašimi obveznostmi. Želite izvedeti zakaj raje počnete druge stvari, namesto da bi naredili načrt in dokončali pomembno opravilo?
Po besedah psihologa Neila Fiore naj bi ostajalo 5 tipičnih vrst prokrastinatorjev:
- Perfekcionist - morda najpogostejša vrsta prokrastinatorja, ki si prizadeva za najboljše in je svoj najstrožji kritik. Občuti strah pred neuspehom oz. projekt ni nikoli dovolj dober, da bi se oddal/zaključil.
- Vsiljivec - tisti, ki odlaga z dokončanje naloge iz strahu, da ga bodo drugi razkri/označili kot nekvalificiranega ali kot prevaranta.
- Nesrečnež - ta oseba je od vseh različnih vrst prokrastinatorjev najbolj racionalna. Konec koncev, ko ne preneseš tega, kar delaš, je skoraj nemogoče najti motivacijo za začetek.
- Oseba, ki je preobremenjena - preobremenjen posameznik je sodobnejši tip prokrastinatorja. Z delom odlaša ker potrebuje pobeg od vsakodnevnega stresa.
- Srečnež - oseba, ki išče pritisk, saj misli, da so tako najbolj produktivni in uspešni.
Je odlašanje lahko produktivno?
Včasih argument med limbičnim sistemom in prefrontalno skorjo ni nič slabega - mogoče se izkaže tovrstna odločitev kot celo boljša. Lahko si rečemo: “Te zahtevne naloge se ne bom lotil dokler ne bom resnično osredotočen, spočit in inspiriran - ker nočem opraviti površnega in polovičnega dela.”
Nekateri, ki so popolnoma sprejeli lastno odlašanje celo trdijo, da tako sprejemajo boljše odločitve, saj jim odlašanje omogoča vpogled in spodbuja njihovo ustvarjalnost. Včasih lahko strukturirano odlašanje pomaga narediti več in odpraviti nepotrebne naloge. Hkrati se je treba izogibati kroničnemu odlašanju. Ključno, je da kronično odlašanje ne postane del našega vsakdana in preraste v naše navade. Takšni vzorci imajo lahko resne posledice na poslovno in zasebno življenje.
Kako premagati odlašanje?
- Zavedanje - poskusite razumeti razloge zakaj odlašate: marsikdo, ki pridobi spoznanje o tem, da jih odlašanje pravzaprav le ščiti pred občutkom, da niso dovolj sposobni, in to upoštevajo, lahko učinkovito detektirajo svoje neproduktivne navade in spremenijo svoje navade.
- Raziskovanje - morda boste odkrili, da ne potrebujete veliko, da odpravite odlašanje. Morda boste morali na primer spremeniti samo svoje okolje, določiti roke in rutine, odpraviti pogoste motnje ali poskušati drugim povedati svoje cilje.
NASVET 1: Uporabite tehniko B.B.O. - dajte svojim možganom tako imenovano "Večjo boljšo ponudbo". Ustvarite notranji dialog s katerim si se osredotočite na rezultate/nagrado, ki vam bo bistveno pomembnejša od same obveznosti/naloge katere se izogibate.
NASVET 2: Da bi se zoperstavili omejeni zalogi volje, se lotite svoje najbolj zahtevne ali grozne naloge zjutraj, ko imate največ energije.
NASVET 3: Uporabite 5 minutno pravilo. Če ste pred nalogo, do katere čutite odpor se dogovorite sami s seboj, da boste nalogi posvetili vsaj pet minut. To je strategija, da začnete opravljati dejavnost. Ravno tako pravilo spodbuja, da večje cilje razdelimo na bolj obvladljive koščke.
NASVET 4: Uporabite svoj koledar. Naloge, ki jih morate opraviti, vstavite v svoj koledar - zavežite se, da jih boste izpolnili. Praksa zapisovanja stvari (kot tudi zadovoljstvo, da jih prečrtam s svojega seznama) bo povečalo možnosti, da jih boste naredili po načrtih (vir).