Še pred desetimi leti so težko verjeli, da bo na tem območju mogoče gojiti borovnice. Danes pa so postale primarni vir dohodka.
»Na to kmetijo sem prišel, preden sem vedel, kaj je borovnica,« pravi kmetijski nadzornik Aurelio Ortiz, med tem ko nadzira nabiranje borovnic na jugu Peruja.
Kmetija, na kateri dela, je le ena izmed mnogih, ki se nahajajo vzdolž obalnega območja Južne Amerike. Zaradi velikega razcveta kmetijstva, je prav Peru postal največji izvoznik borovnic na svetu, pa čeprav jih na začetku ni imel skoraj nič.
Na sončen dan so delavci razpršeni po polju in pobirajo borovnice. Zaradi vročine delajo z dolgimi rokavi, klobuki in naglavnimi rutami, ki kožo ščitijo pred vročim soncem.
Kako še ukrepati, ko delate v poletni vročini, si preberite tukaj.
Kaj so borovnice?
Večina nabiralcev borovnic še pred nekaj leti sploh ni poznala. Do takrat so namreč delali z bolj tradicionalnimi pridelki, kot na primer z grozdjem, bombažem in šparglji.
»Pred desetimi leti smo na borovnice gledali kot na nekaj, kar je tukaj nemogoče gojiti,« pravi Alvaro Espinoza, kmetijski inženir in lastnik kmetije Sunberries Field.
Poskusiti je želel, a ga niso podprli, ker naj bi bilo v perujski vročini borovnice gojiti nemogoče, saj so menili, da tudi borovnice sodijo med rastline, ki potrebujejo določeno število dni na leto z nizkimi temperaturami. Vseeno je posadil borovnice.
Desetletje kasneje je Peru tretji največji proizvajalec borovnic na svetu, le za Kitajsko in ZDA, ter največji izvoznik z več kot 1,36 milijarde dolarjev prodanih borovnic v tujini lani.
Mali proizvajalci, kot je gospod Espinoza, so se prilagodili, da bi rastlini pomagali rasti.
»V Peruju zemlja ni primerna za borovnice,« je še povedal. Na njegovem polju so v vrstah postavljeni cvetlični lonci. V njih rastejo grmi borovnic, ki se ukoreninijo v kokosovo vlakno– kompost, narejen na osnovi kokosa – uvožen s Šrilanke.
»Če želimo borovnice dobre kakovosti, potrebujemo prostor, kjer lahko korenine rastejo s kisikom in brez stresa. Kokosova vlakna nam omogočajo pridelavo kakovostnih korenin,« je še pojasnil gospod Espinoza.
Nova vrsta borovnic
Ampak gojenja tega sadeža na vroči in suhi obali Peruja niso rešili lonci in kokosovo vlakno. Borovnice običajno potrebujejo tudi hladno vreme – to je prisotno v perujskem višavju, v Andih, in ne na obali. Vseeno pa bližina pristanišč in ravnine prinašajo prednost pred razgibanim območjem Andov, ki ga je težje obvladovati. Prav tako lastniku ni uspelo razviti nove vrste borovnic, ki bi bile kos celoletni vročini. To je prepustil strokovnjakom, ki jih je vodil Carlos Gereda, ustanovitelj in izvršni direktor podjetja Inka's Berries. Po tem, ko je od svojega očeta slišal, da so borovnice v Čilu postale zelo donosen pridelek, je gospod Gereda začel iskati sorto, ki bi lahko rasla na obali Peruja. Dve leti je delal poskuse s 14 različnimi vrstami borovnic, da je našel pravo – Biloxi. Podjetje prodaja borovnice tudi majhnim proizvajalcem, kot je gospod Espinoza, ter tudi največjemu kmetijskemu izvozniku v državi, Camposol-u.
Jose Antonio Gomez, izvršni direktor podjetja Camposol je povedal, da zdaj gojijo 3000 hektarjev borovnic, ki prinašajo nekaj več kot polovico celotnega prihodka podjetja. Lansko leto pa so pridelali približno 50.000 ton.
Zakaj perujske borovnice?
Gospod Gomez pojasnjuje, zakaj so bile stave na razvoj perujskih borovnic videti tako donosne – on in drugi so opazili vrzel na svetovnem trgu. Leta 2010 je pridelava borovnic v svetu potekala predvsem v ZDA in Kanadi, v obeh državah pa je bilo vsako leto avgusta pridelanih približno 300.000 ton jagodičevja, večinoma za domače trge.
Zunaj Severne Amerike je bil glavni proizvajalec in izvoznik Čile, ki je decembra pridelal približno 76.000 ton. Med septembrom in novembrom pa je torej obstajala velika vrzel, ki jo je – takrat – le delno zapolnilo 15.000 ton borovnic iz Argentine in Urugvaja skupaj. Zato so se perujski pridelovalci borovnic odločili – uspešno –, da bodo proizvodnjo osredotočili tudi na te tri mesece. Relativno stabilno vreme na perujski obali je nekaterim omogočilo nabiranje skozi vse leto. Prav tako se je po svetu povpraševanje po borovnicah v dobrem desetletju skoraj podvojilo.
Visoki stroški
Kljub dobrim rezultatom so se v lanskem letu borili proti visokim stroškom, ki so se dvignili za ker 40 %. To je vključevalo višje cene gnojil zaradi vojne v Ukrajini in višje globalne pristojbine za pošiljanje.
Vir: bbc.com