Ena vladajočih strank v državi poziva, da bi angleščina morala postati drugi uradni jezik v upravnih uradih v Nemčiji, saj naj bi okorna birokratska nemščina preveč odvrača prepotrebne kvalificirane delavce iz tujine.
Tristrankarska vlada kanclerja Olafa Scholza, v kateri je podjetništvu naklonjena Svobodna demokratska stranka (FDP), je lansko jesen razkrila svojo različico »zelene karte« – imenovano Chancenkarte, kar bi pomenilo »karta priložnosti«. Ta je bila predstavljena za reševanje kritičnega pomanjkanja kvalificirane delovne sile.
"Kvalificirani delavci, ki želijo priti v Nemčijo, bi morali imeti možnost, da se iz tujine uspešno prijavijo za našo novo tako imenovano shemo »zelene karte«, tudi če še ne govorijo tekoče nemščine," je za Guardian povedal Johannes Vogel iz FDP.
Vogel, član odbora Bundestaga za delo in socialne zadeve, je dejal, da je treba novi sistem zelene karte oblikovati tako, da bo kandidatom omogočil izpolnjevanje pogojev, tudi če ne obvladajo nemškega jezika.
"V uradih, kjer se ti delavci v Nemčiji prijavljajo, bi jim morali nuditi angleške prijavne obrazce in zaposlene, ki tekoče govorijo angleško," je dodal.
Ko si je nemško gospodarstvo po zastoju zaradi pandemije opomoglo, je leta 2022 zabeležilo letno povprečje 844.000 prostih delovnih mest, kar predstavlja rekord. Največ pomanjkanja je zlasti v farmacevtskem, inženirskem in IT sektorju. Januarja letos je agencija za zaposlovanje zabeležila 764.326 prostih delovnih mest v nemških podjetjih.
Vodja agencije, Andrea Nahles, je novembra lani predlagala, da bi največje evropsko gospodarstvo potrebovalo približno 400.000 kvalificiranih delavcev iz tujine, da bi zapolnilo to praznino.
"Nemčija mora bolj privlačiti marljive delavce. Od tega je odvisna naša gospodarska prihodnost," je dejal Vogel. "Smo težje dostopni, ker nemščina, žal, ni svetovni jezik. Vsaj to bi morali nadomestiti."
Na to problematiko se je odzvalo tudi Združenje nemških industrijskih in gospodarskih zbornic (DIHK).
"Angleščina je svetovni jezik, zato bi morala zadostovati vsem, ki si želijo doseči velike stvari v številnih nemških podjetjih", je za časopis Münchner Merkur povedal predsednik DIHK, Peter Adrian.
Zamisel, ki jo je prva predstavila FDP, ko je decembra 2021 vstopila v vlado, je zavrnila organizacija, odgovorna za zaposlene v upravnih uradih.
"Ko gre za odloke in zakone, velja v tej državi, zaradi pravne varnosti, uradni jezik in to je nemščina," je lani povedal tiskovni predstavnik Zveze javnih uslužbencev (DBB).
Odpor do takšne spremembe je bil še večji v nekdanjih državah Nemške demokratične republike, kjer je precejšen del prebivalstva odraščal z učenjem ruščine in ne angleščine kot prvega tujega jezika v šoli.
Raymond Walk, poslanec Krščansko demokratske unije (CDU) v deželnem parlamentu Turingije, je povedal, da mora učenje nemščine ostati »osrednji ključ« za integracijo ljudi v nemško družbo.
Mednarodno izobraževalno podjetje EF Education First v svojem najnovejšem indeksu znanja angleškega jezika Nemčijo uvršča v kategorijo »zelo visoko«, vendar pod drugimi severnoevropskimi državami v Skandinaviji in Beneluksu.
Vir: The Guardian