Dan žena: ženske plače, koliko in zakaj?

Če želimo primerjati plačo zaposlenih po spolu, ne bo težko ugotoviti, da moški zaslužijo več. Najnovejša analiza mednarodnega spletnega portala Paylab.com potrjuje, da ženske po državah zaslužijo manj. Razlogov za neenakost plač pa je veliko. Za zagotavljanje večje enakosti plač je potrebno, da dobro razumemo vzroke in vplive na neenakost, saj lahko le tako trajnostno in sistematično izboljšamo delovne pogoje in sam trg dela, ki bo žensko delovno silo spodbujal in ne omejeval.

Kakšna je razlika v plačilu med spoloma v državah V4?

Analiza primerja razlike med plačami žensk in moških v državah V4 (Slovaška, Češka, Poljska in Madžarska). Medtem ko so zaslužki čeških, slovaških in madžarskih žensk za četrtino manjšo kot pri moških, so razlike na Poljskem še toliko bolj izrazite. Razlika v plači na Poljskem je skoraj 33-odstotna. Najmanjša razlika v plačilu med spoloma pa je na Madžarskem z 22-odstotki.

Kje so razlike v plačah manj izrazite?

V državah V4, kakor tudi na Balkanu lahko opazimo večje razlike v plači moških in žensk kot v drugih evropskih državah. Poglejmo si Hrvaško, v primerjavi z zgoraj omenjenimi državami je razlika bistveno manjša, približno 16-odstotkov.

Še manjšo plačno razliko je mogoče opaziti na severu. Ta rezultat lahko povezujemo predvsem z visokim deležem žensk na vodstvenih položajih. Zaslužki finskih delavk so v povprečju za manj kot 12-odstotkov nižji od zaslužkov njihovih kolegov. Razlike v plačilu pa se tako v veliki meri povezujejo tudi s pomanjkanjem uravnoteženega zastopanja obeh spolov na najbolj iskane položaje na trgu dela.

Kateri dejavniki vplivajo na razliko v plačilu med spoloma?

Razlogov za neenakost plač je tako veliko, analiza Paylab.com pojasnjuje, da na številke morda ne vpliva izključno kulturna diskriminacija, ampak predvsem gospodarstvo in različne želje pri izbiri dela, kar lahko z drugimi besedami imenujemo tudi sistemska diskriminacija. Za države V4 je značilno, da se nižje plače izplačujejo v sektorjih, kjer prevladujejo ženske. Sektorji z večjim deležem žensk so na primer zdravstvene in socialne storitve, uprava ali gospodarstvo (finance in računovodstvo). Ravno nasprotno, so sektorji, v katerih prevladujejo moški, npr. telekomunikacija, elektrotehnika, energetika in strojništvo, bistveno višje plačani. Velik del razlik v plačah se lahko tako odpravi s spodbujanjem oz. večjem procentu žensk v nekoliko bolj tehničnih smereh, predvsem znotraj IT sektorja.

Drugi razlog pa so še vedno prisotni spolni stereotipi. Ženske so v določenih regijah še vedno kot primarno vzgajane kot mame in žene ter premalokrat spodbujanje k nadaljevanju svoje kariere. Tudi tiste, ki bi želele nadaljevati kariero so lahko velikokrat podvržene družbenim pritiskom (ki izhajajo ravno iz omenjenega stereotipa), da moški služi denar, ženska pa skrbi za gospodinjstvo in otroke. V primeru poroda, se tako številne ženske odločijo za več letni porodniški dopust, med tem ko si moška populacija neprekinjeno nabira delovne izkušnje, kar je pogosto povezano s hitrejšim napredovanjem in dvigom plač.

Iz teh kulturnih vzorcev izhaja tudi to, da ženske na razgovorih za službo pogosto zahtevajo manj denarja, kar velja za pogost pojav držav V4. Po drugi strani pa je lahko vzrok tudi nižja iniciativa. Tukaj lahko ponovno izpostavimo strukturne omejitve, ki izhajajo iz zgodovinskih vzorcev in stereotipov, ki ženskam velikokrat odvzamejo potrebno samozavest na trgu dela, kar jim otežuje pogajanja o plačah. Obstaja še ena točka, ki je vredna omembe in velja za številne države: ko ženske vstopijo v pogajanja o plačah, se morajo pogajati z moškim menedžerjem, kar pomeni, da je napredovanje žensk velikokrat odvisno tudi od kulture oz. kulturnih nazorov njihovega nadrejenega in podjetja.

Kaj torej lahko torej podjetja storijo za odpravo neenakosti na trgu dela?

• Skrbijo za pozitivno kulturo podjetja, kjer se ženske počutijo varno in spoštovano.
• Preko delavnic in internih izobraževanj investirajo v spodbujanje ženskega vodenja.
• Vodstven kader je še posebej pozoren na oblike mobinga, ki bi bil lahko spolno motiviran.
• Spodbujajo enake priložnost žensk pri napredovanju kakor tudi pogajanjih za plačo.

Z vidika kulturnih stereotipov pa je čas, da podjetja prevzamejo aktivno vlogo pri zagotavljanju enakosti plač, kar v določenih primerih ne pomeni zgolj »omogočati« ampak tudi aktivno spodbujati. Poštena plača nebi smela variirati na spol ampak na znanje in vložek našega dela!

Zato na dan žena ženskam ne želimo dobrih ženskih plač ampak poštenih plač!