Slovenija v drugi polovici leta 2021 drugič predseduje Svetu EU. To vlogo prevzema po trinajstih letih. Tako kot leta 2008, ko se je svet soočal s hudo gospodarsko krizo, smo tudi ob tokratnem predsedovanju postavljeni v negotove razmere, ki jih je za seboj pustil koronavirus. Slovenija predseduje pod sloganom "Skupaj. Odporna. Evropa."
Kaj je predsedovanje Svetu EU?
Države članice EU predsedujejo Svetu EU (poleg Evropske komisije in Evropskega parlamenta ena od treh glavnih institucij EU) po vnaprej določenem sistemu rotacije. Predsedovanje vsake države traja šest mesecev. Slovenija je prvič predsedovala Svetu EU v prvi polovici leta 2008, znova je na vrsti v drugi polovici leta 2021.
Ključna vsebinska naloga predsedujoče države članice je vodenje dela Sveta EU, predvsem usmerjanje zakonodajnega dela EU in oblikovanje skupnih stališč Sveta EU za pogovore z Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcem in Evropsko komisijo. Predsedstvo mora zagotavljati spoštovanje zakonodajnih postopkov in nepristransko voditi usklajevanje med državami članicami. Od njega se pričakuje, da deluje kot pošten in nevtralen posrednik, ki ne poudarja lastnih nacionalnih interesov, ampak si prizadeva za skupne rešitve.
Vsebina in obseg obravnavane zakonodaje v času predsedovanja sta odvisna od strateške agende EU in pobud Evropske komisije. V posameznem šestmesečnem obdobju se obravnava od 500 do 700 različnih zakonodajnih predlogov. Statistično gledano je pod predsedstvom posamezne države članice formalno sprejeta tretjina vseh zakonodajnih predlogov, o katerih so tekla pogajanja. Redni zakonodajni postopek v povprečju namreč traja od enega do dveh let (vir).
V središču programa predsedstva so štiri glavna področja:
okrevanje, odpornost in strateška avtonomija EU
razmislek o prihodnosti Evrope
evropski način življenja, vladavina prava in evropske vrednote
povečanje varnosti in stabilnosti v evropski soseščini
Slovensko predsedstvo Sveta EU si bo prizadevalo dejavno prispevati h krepitvi odpornosti EU proti zdravstvenim, ekonomskim, energetskim, podnebnim in kibernetskim krizam. Za krepitev odpornosti EU bodo ključnega pomena sodelovanje, medsebojna podpora in solidarnostno ukrepanje v dobro vseh evropskih državljanov in državljank (vir).
