Kako si razlagati nastop oz. začetek delovnega razmerja?
Kandidat je bila na zaposlitvenem razgovoru in s kadrovske službe dobil sporočilo o izbiri na delovnem mestu. Kot naslednji korak so mu sporočili, da se bo pripravila pogodba o zaposlitvi, ki se bo podpisala v naslednjih tednih. Sam nastop na delo naj bi ravno tako nastopil čez nekaj tednov (najprej podpis, potem nastop dela). Na koncu do podpisa pogodbe ni prišlo. Kandidat je dobil obvestilo, da se je »nekaj zalomilo« in da podjetje po novem ne bo zaposlilo nobenega kandidata. Kljub temu, je kandidat kasneje zasledil, da je podjetje ponovno razpisalo prosto delovno mesto za isto pozicijo.
Ali ima kandidat kakršnekoli pravice po zakonu?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) delovno razmerje definira kot sledi:
»S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje. Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi in mu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela. Če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi."
"Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja se začnejo uresničevati z datumom nastopa dela tudi v primeru, če delavec tega dne iz opravičenih razlogov ne začne delati (11. člen, ZDR-1)."
O kakšnih pravicah in obveznostih govorimo v konkretnem primeru?
Izhajajoč iz opisane zgodbe vemo, da je bila Pogodba o zaposlitvi v izdelavi, vendar do podpisa ni prišlo. Začetek delovnega razmerja pa naj bi nastopil v prihodnjih nekaj tednih. Na podlagi 11. člena ZDR-1, to pomeni, da so pogoji za uveljavljanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja pogojeni najprej s podpisom pogodbe, kot drugo pa se pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi "uresničijo" oz. se rodijo šele z nastopom prvega dneva delovnega razmerja. Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja tako niso nastale.
Kaj pa v nasprotnem primeru, ali lahko delavec zavrne ponudbo pred nastopom delovnega razmerja?
Da, pravice in obveznosti delavca ali delodajalca nastopijo skupaj – s prvim dnevom nastopa dela, dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi. To torej pomeni, da v tem primeru ne moremo govoriti o pravnih posledicah, kvečjemu o negativnih poslovnih praksah – s strani delavca ali delodajalca. To bi pomenilo, da bi lahko v tem času tudi kandidat preklical ponudbo - brez obrazložitve in brez pravnih posledic.
Zavrnitev brez pojasnila in ponovna objava prostega delovnega mesta
Zavedati se moramo, da se še posebno zdaj, v tako nesigurnih časih, lahko tako podjetje kakor delavci, soočajo s številnimi izzivi, ki vplivajo na (ne)možnost zaposlovanja. Kljub temu, da v opisanem primeru na prvi pogled morebiti ni mogoče govoriti o nastopu zavez – pravic in obveznosti iz delovnega razmerja - je to sigurno zelo problematična praksa. Zato pozivamo k spoštovanju dobrih poslovnih praks (integritete), ki bi jih moralo pri svojem delovanju spoštovati vsako podjetje in zaposleni (kandidati). Zato vas spodbujamo, da ste pri komunikaciji s kandidati in tekom zaposlitvenega procesa iskreni in spoštljivi; ravno tako pa tudi kandidati s svojimi bodočimi delodajalci. Tudi v primerih, ko pride do nepričakovanih dogodkov, lahko situacijo dojamemo popolnoma drugače, v kolikor smo vključeni v skupen in odkrit pogovor o tem kaj se dogaja.
Opisana situacija je utemeljena na vzorčnem primeru, ki ne upošteva posameznih/podrobnih specifik, ki bi lahko vplivale na podano argumentacijo ter se tako ne more primerjati s strokovnim odvetniškim svetovanjem. V kolikor se soočate s podobnimi vprašanji glede pravic iz delovnega razmerje se tako vedno obrnite na svojega odvetnika.
