Nekatere države so tekom pandemije prevzele nove tehnike izvajanja zdravstvene pomoči – virtualno zdravstvo. S pacienti v karanteni in preobremenjenostjo bolnišnic so se nekatere države kot npr. Avstralija odločile za vzpostavitev virtualnega zdravstva.
Kakšne so pozitivne lastnosti virtualnega zdravstva?
Na začetku so v Avstraliji beležili zelo visoko zadovoljstvo med uporabniki virtualnega zdravstva. Podatki kažejo na to, da virtualno zdravstvo spodbuja paciente, da so pri upoštevanju navodil zdravnikov bolj aktivni in konsistentni. Naslednja pozitivna lastnost pa je seveda ta, da lahko pacienti »obisk pri zdravniku« opravili iz udobja svojega doma. Tu so povečanje zadovoljstva pri uporabi virtualnega zdravstva opazili predvsem pri starejših pacientih, ki so lahko redne oz. nekoliko pogostejše rutinske preglede opravili od doma.
Kot zgodba o uspehu velja tudi naslednji primer: ena izmed bolnišnic v Avstraliji je uvedla virtualne obiske pacientov z demenco, ki živijo v oddaljenih vaseh. Slednji so namreč dolgotrajno potovanje do centra mesta, kjer je bolnica in čakanje v ambulanti občutili kot velik stres; seveda pa potovanje poleg logističnega napora ravno tako zahteva finančno investicijo. Z možnostjo virtualnega obiska so tako pacientom z demenco prihranili tako na stresu kakor na financah. Kot rezultat zmanjšanja tovrstnega stresa so zdravniki pri svojih pacientih z demenco opazili izboljšanje kognitivnih sposobnosti.
Možnost virtualnega zdravstva pa se je kot pozitivna možnost izkazala tudi za zdravnike, ki so lahko svoje delo v določeni meri opravili od doma. Kot pozitivne lastnosti so izpostavili predvsem prihranitev na energiji in času, kar je rezultiralo v izboljšanje kvalitete odnosov s pacienti.
Virtualna oskrba oz. zdravstvo ima tako močan potencial, da izboljša kvaliteto oskrbe za paciente in odpravi nepotreben stres in čakanje pri obisku zdravnika – v primeru obiskov, ki ne zahtevajo podrobnega fizičnega pregleda ali laboratorijskih testov.
Kaj nas čaka v prihodnosti?
Verjetno lahko tudi na tem področju počasi pričakujemo prehod na neke vrste hibridno obliko zdravstva, kjer se bodo pacienti določenih obiskov pri zdravniku udeležili kar virtualno. Ravno tako je v polnem zagonu razvoj različnih vrst orodij, ki dopolnjujejo virtualno izkušnjo za paciente in zdravnikom pomagajo pri virtualnem opravljanju zdravniškega dela (vir). Mogoče bomo tovrsten razvoj kmalu opazili tudi v Sloveniji?