Med regijskim zaposlitvenim sejmom je portal Deloglasnik izvedel raziskavo, katere cilj je bil ugotoviti stanja na slovenskem in regionalnem trgu dela. Raziskavi so se pridružili partnerski portali iz regije MojPosao.hr, MojPosao.ba, Infostud.rs in Vrabotuvanje.com.mk. Raziskava je bila izvedena kot standardna raziskava stališč javnega mnenja s pomočjo 17 vprašanj, od katerih so se vprašanja osredotočala na 3 demografske skupine anketirancev: zaposlene, brezposelne in tiste, ki se trenutno še vedno šolajo.
V raziskavi je sodelovalo več kot 5.000 anketirancev iz Hrvaške, Srbije, BiH, Makedonije in Slovenije.
Pri tem je bila demografska struktura anketirancev iz Slovenije naslednja: 63% žensk in 37% moških; največ anketirancev je bilo starih nad 45 let (48%), najmanj pa tistih, ki spadajo v skupino do 25 let (13%); večina anketirancev je imela končano srednjo šolo (48%) in fakulteto ali univerzo (43%); 45% anketirancev je trenutno zaposlenih, 51% brezposelnih in 4% anketirancev, še vedno obiskuje šolo.
Dobri medosebni odnosi so najpomembnejši dejavnik pri izbiri službe
Kar 82% vprašanih iz Slovenije je označilo medsebojne odnose kot enega izmed najpomembnejših dejavnikov pri izbiri delodajalca. Na drugem mestu je višina plače (45%), na tretjem pa delovni čas (39%).
Ne glede na državo, iz katere prihajajo, so dobri medsebojni odnosi na prvem mestu tudi pri vseh drugih anketirancih; kljub temu pa je v primerjavi z regijo v Sloveniji dobil ta odgovor največ glasov. Višina plače je nekoliko pomembnejša za anketirance iz Srbije in Severne Makedonije; nekoliko bolj kot druge države se v Sloveniji ceni tudi lokacija podjetja in narava/vsebina dela.
Med moškimi in ženskami ni večjih razlik v tem, katere dejavnike iščejo pri izbiri delodajalca. Ženske vendarle nekoliko bolj poudarjajo dobre medsebojne odnose, moški pa višino plače. Tudi delovni čas in varnost zaposlitve sta pri ženskah nekoliko pomembnejša kot pri moških. Raven dohodka je še posebej pomembna za zaposlene anketirance, medtem ko je možnost učenja in napredovanja pomembnejša za anketirance, ki se še šolajo. Varnost na delovnem mestu je za brezposelne anketirance nekoliko pomembnejša kot za zaposlene in tiste, ki še šolajo. Višina plače je za anketirance z višjo in visoko izobrazbo pomembnejša kot za srednješolsko, skupaj z vsebino/naravo dela. Delovni čas in varnost zaposlitve sta nekoliko pomembnejša za anketirance, ki imajo dokončano le srednješolsko izobrazbo.
Kako do službe: udeležence raziskave smo vprašali, kaj je po njihovem mnenju ključnega pomena za pridobitev zaposlitve?
Večina anketirancev s Slovenije (29%) je odgovorila, da delovne izkušnje in znanja in veščine (22%). Zanimivo je, da le 6% vprašanih meni, da je za zaposlitev pomembna sreča, še manj, 4% pa, meni, da so za pridobitev službe odločilna priporočila vplivnih ljudi. Nihče izmed anketiranih ni mnenja, da bi lahko imela pri zaposlitvi vpliv njihova strankarska pripadnost.
Generalno zaposleni anketiranci v večini menijo, da so za zaposlitev potrebna znanja in spretnosti ter motivacija in volja za zaposlitev. Po drugi strani pa brezposelni anketiranci in tisti, ki še šolajo, menijo, da sta ključna motivacija in volja do zaposlitve. Ko gre za regijo, Makedonci kot ključni dejavnik zaposlitve navajajo delovne izkušnje, medtem ko anketiranci iz Srbije bolj izpostavljajo dobre stike in poznanstva, srečo in pripadnost stranki. Slovenski anketiranci, v primerjavi z drugimi državami, bolj izpostavljajo formalno izobrazbo.
Kolikšno plačo bi želeli?
Ko gre za želeno plačo, imajo anketiranci iz Slovenije v povprečju največja pričakovanja - dobrih 1.200 € na mesec. Kljub temu pa znesek ne odstopa bistveno od slovenske povprečne neto plače (1.169,52 €; vir: STAT); za razliko od drugih držav v regiji, kjer je želena višina plače bistveno višja od povprečne neto plače v državi.
V Severni Makedoniji si anketiranci želijo mesečne plače v znesku 524 € ali 17% več od povprečne plače; v Srbiji 606 € ali dobrih 200€ več od povprečne plače; v BiH 809 € ali slabih 180 € več od povprečne plače in na Hrvaškem 1.100 € ali kar 26% več od povprečne plače. Večina zaposlenih v Sloveniji (80%) – najvišji procent v celotni regiji – načrtuje v naslednjem letu menjati zaposlitev. Najmanj si menjave zaposlitve želijo anketiranci iz Severne Makedonije (29%), ki trdijo, da bodo službo zamenjali le, če bodo v to primorani.
Tretjina zaposlenih v Sloveniji se zaradi COVID-19 pandemije boji izgube službe
Več kot tretjina vprašanih iz Slovenije (35%) se boji, da bodo zaradi krize, ki jo je povzročila pandemija, lahko izgubili službo. Ta procent je zelo podoben tudi pri drugih državah v regiji.
Slovenski delodajalci so se pri zaščiti delavcev pred pandemijo najboljše odrezali
Kar tri četrtine slovenskih anketirancev (75%) meni, da je njihov delodajalec na krizo dobro ali celo odlično odzval; ena četrtina (25%) anketirancev pa meni, da so bili odzivi njihovih delodajalcev slabi in da niso izkazali dovolj skrbi za svoje zaposlene. Kar zadeva držav v regiji, so se delodajalci v Sloveniji najbolje odrezali; največ glasov za odgovor: odličen odziv (35%).
Regijsko gledano, so z odzivom delodajalcev najmanj zadovoljni anketiranci iz Severne Makedonije in Srbije, kjer jih četrtina (26%) meni, da delodajalcem v pandemiji ni mar za svoje zaposlene. Delodajalce so najslabše ocenili anketiranci, katerih narava dela jim omogoča delo od doma, vendar jim delodajalec tega ni omogočil.
Želimo delati v podjetjih v zasebni lasti
Pri izbiri podjetja glede na lastništva bi anketiranci s Slovenije najraje izbrali podjetje v zasebnem lastništvu: domačem (26%) ali tujem (26%). Tretjina pa bi želela delati v državnem podjetju (32%). Dobra desetina (16%) vprašanih pa bi želela delati v svojem podjetju.
Ženske izkazujejo več zanimanja za delo v državnih podjetjih, medtem ko so moški bolj odprti za možnost ustanovitve lastnega podjetja. Anketiranci z višjo in visoko izobrazbo preferirajo delo v tujih zasebnih podjetjih, tisti s srednješolsko izobrazbo pa bi raje izbrali delo v državnem podjetju. Glede na trenutni položaj v podjetju variira tudi odgovor glede naklonjenost zaposlenega do želene vrste lastništva: anketiranci nižjega ranga imajo bi se v večji meri želeli zaposliti znotraj državnega podjetja, tisti na višjih položajih, pa dajejo prednost tujim zasebnim delodajalcem in možnosti dela v lastnem podjetju.
Brezposelni iskalci zaposlitve
Med brezposelnimi anketiranci s Slovenije prevladujejo »sveže brezposelni«. Največ (42%) anketirancev je brezposelnih le 3 mesece ali manj, četrtina pa jih je brez službe med enim in tremi leti; le 8% je takih, ki so brez službe že več kot 5 let. Med slovenskimi anketiranci oz. udeleženci regionalnega zaposlitvenega sejma je bilo zaznati največ aktivnosti pri prijavah na prosta delovna mesta: 16% anketirancev se je prijavilo na 50 ali več zaposlitvenih oglasov.
Največ brezposelnih (48%) išče kakršno koli službo; znotraj ali zunaj lastne stroke. Presenetljivo ima Slovenija največ procent ljudi, ki iščejo službo izključno izven lastne stroke (20%). S tem lahko sklepamo, da je slovenski delovni kader že dodobra »skočil na« moderni trend trga dela, kjer je prekvalificiranje in menjavanje specializacije videno kot pozitivna izkušnje vseživljenjskega učenja. Na drugi strani pa brezposelni iz BiH večinoma iščejo službo le znotraj svoje stroke.
V povprečju je znotraj regije moč zaznati tudi trend, da starejši od 45 let, večinoma vztrajajo pri zaposlovanju znotraj svoje stroke. Na drugi strani so mlajši anketiranci pripravljeni delati kjerkoli. Prav tako se anketiranci z višjo in visoko izobrazbo bolj nagibajo k iskanju zaposlitve znotraj stroke.
Anketiranci so vedno manj optimistični glede obdobja iskanja službe
Generalno je v regiji zaznati nizko stopnjo optimizma glede obdobja iskanja zaposlitve; najmanj optimizma je moč zaznati pri brezposelnih iz BiH, ki menijo, da bodo za to nalogo potrebovali več kot leto dni. Spodbudno je, da le 6% mladih še vedno nima jasne predstave, kaj želijo početi po zaključku šolanja. Večin preostalih anketirancev, ki se še vedno šolajo pa je odgovorilo, da sicer še niso stoodstotno prepričani glede poklicne usmeritve, vendar imajo vsaj približno vizijo o tem kaj želijo početi.