Prenehanje poslovanja –zaprtje družbe je zakonsko urejeno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki ureja vse aspekte prenehanja gospodarske družbe z namenom, da pri zaprtju družbe ne pride do zlorab, predvsem s strani družbenikov.
Podjetje, ki je močno zadolženo, bi brez konkretnih pravil in postopkov zaprtja lahko sebi (družbenikom) nezakonito izplačala iznose, družba pa bi se preprosto zaprla – upniki bi ostali brez svojega denarja, zaposleni pa brez nadomestil. Zakon takšne zlorabe – vsaj v določeni meri – preprečuje.
Poglejmo si nekaj glavnih zakonitosti v primeru zaprtja podjetja.
Prenehanje družbe se lahko zgodi zaradi različnih razlogov, od poslovnih razlogov, če je bila družba samo začasno ustanovljena – za izpolnitev določenega projekta, če se družbeniki tako odločijo ali drugih zakonsko urejenih razlogov v Zakonu o gospodarskih družbah.
1. V 521. členu ZGD-1 so našteti zakoniti razlogi za prenehanja družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Družba preneha:
- če preteče čas, za katerega je ustanovljena;
- če tako sklenejo družbeniki z vsaj tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov; družbena pogodba lahko določi višjo večino;
- če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe;
- s stečajem;
- s sodno odločbo v skladu z drugim odstavkom tega člena;
- če nima družbenikov ali če ima družba samo lastne deleže,
- če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev,
- z združitvijo v kakšno drugo družbo, ali
Vsak družbenik, čigar poslovni delež znaša najmanj eno desetino osnovnega kapitala, lahko s tožbo zahteva, da sodišče odloči o prenehanju družbe, če meni, da ni mogoče v zadostni meri doseči ciljev družbe ali da obstajajo kakšni drugi utemeljeni razlogi za prenehanje družbe.
2. Načini prenehanja družbe
Zakon določa tudi način prenehanja družbe, ki bo odvisen od razlogov za prenehanje. Podjetje lahko izbira med petimi zakonsko določenimi postopki prenehanja pri čem mora natančno slediti predpisanim korakom:
- Izbris podjetja
- Redna likvidacija podjetja – redno prenehanje delovanja podjetja
- Prisilna likvidacija podjetja
- Prenehanje po skrajšanjem postopku – izredno prenehanje delovanja podjetja
- Stečaj podjetja
a) Redna likvidacija – redni način prenehanja
SKLEP O LIKVIDACIJI: Tovrsten postopek vodi družba sama. Družba bo sprejela sklep o začetku likvidacijskega postopka in imenovala likvidacijskega upravitelja, ki bo razdeli premoženje družbe. Ta odločitev sprejmejo družbeniki s tričetrtinsko večino (razen če je v ustanovitvenem aktu določeno drugače).
Sklep o likvidaciji vsebuje podatke (1. odstavek, 405. člen ZGD-1):
- firmo in sedež družbe;
- organ, ki je sprejel sklep;
- razlog za prenehanje;
- rok za prijavo terjatev upnikov in delničarjev, ki imajo delnice na prinosnika; rok ne sme biti krajši od 30 dni od objave sklepa, in
- ime, priimek in prebivališče ali firmo in sedež likvidacijskega upravitelja.
POSTOPEK LIKVIDACIJE: Nadalje 3. odstavek 405. člena ZGD določa, da mora organ, ki sprejme sklep o likvidaciji, poslati sklep registrskemu organu, da vpiše začetek likvidacije v register. V tem primero bo ta organ torej skupščina družbenikov. Po vpisu začetka likvidacije v register se opravi postopek likvidacije.
VODENJE LIKVIDAICJSKEGA POSTOPKA: Likvidacijo bo torej vodil likvidaicjski upravitelj, ki ga določi skupščina družbe. Kot je določeno v 2. točki 408. člena ZGD-1 so likvidacijski upravitelji v večiini primerov člani poslovodstva (poslovodja podjetja).
Likvidaicjski upravitelj bo imel sledeča pooblastila (412. Člen ZDR-1):
- zastopa in predstavlja družbo;
- sestavi začetno likvidacijsko bilanco;
- konča začete posle;
- poplača terjatve upnikom;
- objavi poziv upnikom, naj mu prijavijo svoje terjatve v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni od dneva objave;
- izterja terjatve družbe;
- unovči likvidacijsko maso, če je to potrebno za poplačilo upnikov;
- pripravi predlog poročila o poteku likvidacijskega postopka in razdelitvi premoženja;
- predlaga izbris družbe iz registra, in
- opravlja druge naloge v zvezi z likvidacijo, ki so določene v zakonu, statutu ali sklepu o likvidaciji družbe.
Če pa likvidacijski upravitelj na podlagi prijavljenih terjatev ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov v celoti z zakonskimi obrestmi, mora nemudoma ustaviti postopek likvidacije in dati predlog za začetek stečajnega postopka (414. Člen ZGD-1).
PRIJAVA IZBRISA FIRME: Tekom likvidacije torej likvidaicjski upravitelj popolača vse obveznosti družbe, preostalo premoženje pa razdeli med delničarje v sorazmerju z njihovimi deleži. Nato izroči registrskemu organu na skupščini sprejeto poročilo o poteku likvidacijskega postopka in sklep skupščine o razdelitvi premoženja, izjavi, da je vse premoženje razdeljeno v skladu s sklepom o razdelitvi, in predlaga izbris družbe iz registra (418. člen ZGD-1).
b) Izredna likvidacija - postopek prisilne likvidacije
Poteka podobno kot postopek redne likvidacije, le da postopek likvidacije ne odloči skupščina družbenikov, temveč ga zapove sodišče. Sodišče nato po odločitvi, da mora podjetje v postopek likvidacije imenuje tudi likvidacijskega upravitelja. Ta ima potem enake naloge kot likvidacijski upravitelj v postopku redne likvidacije.
c) Prenehanje po skrajšanem postopku
POGOJI ZA PRENEHANJE DRUŽBE PO SKRAJŠANEM POSTOPKU (425. člen ZGD-1):
(1) Družba lahko preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi delničarji predlagajo registrskemu organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.
(2) Upniki lahko uveljavljajo terjatve do delničarjev, ki so dali izjavo iz prejšnjega odstavka, v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz registra.
(3) Za obveznosti iz prejšnjega odstavka so delničarji odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem.
(4) Registrski organ lahko zahteva od delničarjev dokazila o resničnosti izjave iz prvega odstavka tega člena. Za prevzeto obveznost plačila dolgov lahko registrski organ zahteva tudi druge oblike zavarovanja.
SKLEP O PRENEHANJU DRUŽBE: Sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku vsebuje (426. in 427. člen ZGD-1):
- firmo in sedež družbe,
- organ, ki je sprejel sklep o prenehanju,
- podatek, da gre za prenehanje po skrajšanem postopku,
- število delničarjev in njihova imena in priimke s prebivališči
- predlog o delitvi premoženja.
- navedek, da je zoper sklep o prenehanju dopusten ugovor v 15 dneh in da bo registrski organ sicer sprejel sklep o izbrisu družbe iz registra.
V kolikor se bodo javili upniki, ki trdijo, da imajo še neporavnane terjatve do podjetja, bo registrski organ razveljavil objavljeni sklep, družba pa bo začeti postopek redne likvidacije.
IZBRIS IZ REGISTRA (429. člen ZGD-1): Če ugovor ni vložen ali ga registrski organ zavrne, izda registrski organ sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi. Proti temu sklepu je dovoljena pritožba v 15 dneh od dneva objave.
c) Stečajni postopek
Stečajni postopek natančneje določa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-NPB12). O stečajnem postopku nad pravno osebo odloči sodišče na podlagi predloga upravičenega predlagatelja (231. člen ZFPPIPP) :
- dolžnik oz. osebno odgovorni družbenik dolžnika,
- upnik z izkazano terjatvijo do dolžnika, katera je že zapadla v plačilo več kot dva meseca
- javni jamstveni in preživninski in invalidski skladi RS.
1. Faza vložitve predloga za začetek postopka
Način št.1: prezadolžen dolžnik vloži predloga za začetek stečajnega postopka na okrožno sodišče. Sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka (234. člen ZFPPIPP).
Način št. 2: predlog na sodišče vloži upnik, zoper katerega ima dolžnik pravico ugovarjati v 15-dnevnem roku. Če v tem primeru dolžnik ne vloži ugovora, sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka. V nasprotnem primeru sodišče razpiše narok za začetek stečajnega postopka, na katerem bo sodišče ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji za začetek stečajnega postopka (235. in 236. člen ZFPPIPP).
2. Faza prijave terjatve, ločitvenih in izločitvenih pravic
V sklepu o začetku stečajnega postopka, sodišče upnike pozove k prijavi svojih terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic v stečajno maso dolžnika (več o vsebini prijave terjatve, glej 60. člen ZFPPIPP).
3. Faza preizkusa prijavljenih terjatev in pravic in sodni spor za ugotovitev obstoja prerekane terjatve oz. pravice.
Stečajni upravitelj mora glede vseh ustrezno in pravočasno prijavljenih terjatev in pravic v roku enega meseca izdelati osnovni seznam preizkusa terjatev, kjer prijavljene terjatve oziroma pravice priznava ali prereka (objava na AJPES). Več, glej ZFPPIPP , pododdelek 3.4.2: Prijava in preizkus terjatev. Zoper ta seznam lahko upniki vložijo ugovor, v kolikor so podatki o njih oz. njihovi terjatvi ali pravici napačni.
Nato stečajni upravitelj izdela končni seznam preizkušenih terjatev (objava na AJPES). V kolikor pride do nestrinjanja med upnikom in dolžnikom se lahko v roku enega meseca z ene ali druge strani sproži sodni spor za ugotovitev obstoja prerekane terjatve oziroma pravice oziroma spor za ugotovitev neobstoja priznane terjatve. (vir) (vir)
