Leto 2020 nam je spodneslo tla pod nogami! Ta šok pa je prinesel tudi nekaj novih spoznanj – potrebo po večji prepoznavnosti krožnega gospodarstva.
Kaj je krožno gospodarstvo (ang. Circular economy)?
Je vseobsegajoči pojem, s katerim opredeljujemo postopni prehod človeške družbe iz faze potrošništva v fazo učinkovite rabe naravnih virov in zadovoljevanje naših potreb v skladu z omejenostjo našega planeta.
Krožno gospodarstvo je tako celostni pristop ki kliče k spremembam prakse proizvodnje in potrošnje. Pomemben aspekt kožnega gospodarstva je tudi trajnostno upravljanje z odpadki – proizvodnja brez odpadkov (ang. zero waste).
Krožno gospodarstvo je poslovni model usmerjen v:
- uporabo trajnostnih in ekoloških praks
- tehnološko usmerjeno trajnostno rasti
- odporne poslovne modele
- zagotavljanje odgovorov na reševanje kriz, povezanih s preseganjem meja našega planeta.
Krožno gospodarstvo je v času COVID-19 pandemije pridobilo nov val prepoznavnosti. Posledice pandemije so osvetlile medsebojno povezanost sveta in nenazadnje nepoštenost današnjega linearnega, potratnega in nestabilnega gospodarskega sistema.
Spremembe po COVID-19: odpornejše, tehnološko intenzivnejše dobavne verige
Gospodarski trend se je od učinkovitosti pomaknili k večji odpornosti. Zakaj?
Usmerjenost podjetij na globalni trg pa se je zmanjšala. Vzporedno pa se pojavlja tudi potreba po zmanjšani (potrošnji), porabi naravnih virov in večji samovzdržnosti mest/regij.
1. Svetovno povpraševanje po dobrinah se je zmanjšalo in pričakovati je, da bo svetovna trgovina tekom leta 2020 še nadalje upadla. Vendarle, v tovrstnem pomanjkanju poslovanja, krožna ekonomija vidi prostor za inovacijo in nove rešitve.
Poudarja pomen odpornosti podjetij, predvsem v smislu dobavnih verig, ki morajo postati bolj regionalne, produkti pa lokalizirani.
2. Svetovno se je povečalo tudi intenzivno vlaganje v tehnologijo. Strokovnjaki, predvidevajo, da se bo ta trend v luči COVID-19 nadaljeval, z več diverzifikacije, avtomatizacije in z bolj preglednimi dobavnimi verigami.
Krožno gospodarstvo vidi veliko priložnosti v tehnologiji 3D-printanja. Povečano lokalizirano 3D- tiskanje bo omogočilo, da bodo obstoječe dobavne verige manj dovzetne za zunanje (globalne) vplive, kar nasprotno intuitivno dejansko spodbuja trgovino - na primer z zagotavljanjem nadomestnih delov.
3. Nove dimenzije poslovanja: povečanje pomena perifernih območij.
Čeprav se svetovni trend dolgoročne urbanizacije verjetno ne bo kmalu ustavil, mesta postajajo nekoliko manj poseljena.To lahko povezujemo z vse večjo prakso dela od doma. Delavci niso več prisiljeni živeti v okolici sedeža podjetja, ampak se nastanjeni v okolici mest ali celo na podeželju.
Kako zagotoviti nadaljnjo aplikacijo praks krožnega gospodarstva?
Kljub temu, da krožno gospodarstvo ponuja marsikatero rešitev na moderne spremembe gospodarstva, so tudi te rešitve potrebne sprememb.
Potrebno je zagotoviti dostopnost informacij za podjetja, ki želijo posodobiti svoje poslovanje vendar ne vedo kako- preko:
- neposrednih priložnosti za naložbe;
- primerov, kako lahko krožni poslovni modeli delujejo v praksi;
- predstaviti poslovna orodja, ki pomagajo uporabiti krožne poslovne modele
Socialni vidik krožnega gospodarstva
Pandemija je že zaostrila enega največjih izzivov našega časa – naraščanje neenakosti.
Vpliv krize in odzivi nanjo so se precej razlikovali. Na eni strani se je povečala nestrpnost in ksenofobija, na drugi strani pa se je v rodil nov občutek skupnosti. Vsekakor pa je pandemija pokazala potrebo po močnejših sistemih socialne podpore in ponovno sprožila zanimanje za ideje, kot je univerzalni osnovni dohodek.
Zaupanje in sodelovanje sta ključna dejavnika krožnega gospodarstva. Kako ti predpogoji delujejo v skupinah, organizacijah in sektorjih, je ključnega pomena, tako za lokalne skupnosti kot za mednarodno skupnost.
Le s sistemskim odzivom se lahko premaknemo naprej in zagotovimo pravičen prehod, ki predstavlja socialne učinke, omogoča vseživljenjsko učenje, prevzame načela dostojnega dela in vključuje vzdržen razvoju - hkrati pa zmanjšuje pridobivanje omejenih naravnih virov in reševanje podnebnih sprememb in zmanjšuje onesnaževanje okolja.
Čeprav pandemija COVID-19 ni spodbudila izključnega krožnega gospodarstva, je vendarle to dober čas, da VSI na novo premislimo, kako bi lahko rešitve krožne ekonomije optimizirale naše poslovanje in lokalni potencial (vir).