Demokracija je v težavah – kar pogosto slišimo ta stavek kajne?
Nezadovoljstvo glede demokracije se je v zadnjih nekaj letih povečalo po vsem svetu. Vsaj 45% ljudi poroča, da so "nezadovoljni z delovanjem demokracije v njihovi državi." Pod enakimi pogoji pa poslovanje v demokratičnih državah cveti. Po mnogih podatkih svet še nikoli ni bil tako uspešen (z vidika gospodarstva in BDP-ja na osebo).
Če vlada ustvarja »pravila igre« prostega trga s predpisi, davki in birokracijo na eni strani, si gospodarstveniki in podjetja na drugi strani želijo čim manj omejitev na prostemu trgu. Demokracija pa je torej uravnotežena sila, ki zagotavlja, da ne vlade ne podjetja ne prevzamejo nadzora nad trgi.
Vendar med politiko na eni strani in gospodarstvom na drugi, prebivalstvo ostaja na zadnjem mestu. Mnogi kritizirajo, da moderni globalni trgi delujejo tako, da dajejo prednost bogatim in dobro povezanim na račun splošnega prebivalstva. Po svetu se tako še vedno soočamo z neenakostjo, revščino in degradacijo okolja.
Rebecca Henderson verjame, da je krepitev demokracije edini način za zagotovitev širšega družbene blaginje, ki potrebuje tudi svobodo in priložnosti prostega trga (kapitalizma). Meni, da je to edini način za reševanje največjih groženj na svetu, od globalnega segrevanja do neenakosti.
Pa si poglejmo kakšni so njeni argumenti?
Rebecca Henderson izhaja iz dejstva, da ima zasebni sektor danes zelo široko podporo v družbi. Raskave kažejo, da prebivalstvo bolj zaupa svojemu delodajalcu kot pa vladi ali medijem. Še več, nedavna svetovna raziskava je ugotovila, da 71% anketirancev meni, da je je pomembno, da se njihovi izvršni direktorji odzovejo na širše problem družbe.
Kaj pa torej menijo izvršilni direktorji? Kar 70% vodstvenih delavcev bilo zaskrbljenih zaradi statusa demokracije; od teh se več kot polovica strinja, da bi morala biti podjetja vključena pri reševanju širših družbenih problemov.
Kaj potrebujemo za vzpostavitev zdravega prostega trga?
Prosti trg je gonilo inovacij, priložnosti in navsezadnje tudi bogastva. Toda za svoj uspeh prosti trgi potrebuje svoboden politični sistem, torej močno demokratično državo. Govorimo torej o komplementarnosti vlade in gospodarstva. Tako je na primer poslovna skupnost odigrala pomembno vlogo pri krepitvi demokracije in obnovi družbe v državah, kot so nor. Čile, Južna Afrika in Nemčija.
Če želite videti, kaj se dogaja s trgi ob odsotnosti demokratičnega upravljanja države lahko pomislite na primeru Rusije. Po padcu Berlinskega zidu in razpada Sovjetske zveze je Rusija prodala državna imetja - velika večina gospodarstva - majhni skupini oligarhov, kar je ustvarilo posebno obliko neenakomerno porazdeljenega kapitalizma, ki obstaja še danes.
Demokratična vlada je tako izjemno pomembna, saj ščiti in krepi proste trge z zagotavljanjem (vsaj!) štirih temeljnih stebrov resnično svobodnega in poštenega kapitalizma:
- Nepristranski pravosodni sistem.
- Cene, ki odražajo resnične stroške.
- Poštena konkurenca.
- Enak dostop do gospodarskih priložnosti in služb.
Kako izgleda svobodna družba?
Vsak posamezen subjekt - bodisi poslovni, vladni ali sindikalni - lahko ob odsotnosti ravnovesja postane preveč močan. V tem primeru pride do razširjenih monopolov in šibkega varstva lastninske pravice kot npr. na Kitajskem, v Angoli, Severni Koreji in Turkmenistanu.
Ko pa sta gospodarski in politični sektor med seboj uravnotežena, družba cveti. Vključujoče gospodarske institucije podpirajo učinkovito delovanje prostega trga, vključujoče politične institucije pa vsem omogočajo sodelovanje v političnem procesu ter spremljanju in nadzoru vlade.
Močne vključujoče institucije so povezane ne le z boljšo ekonomsko uspešnostjo, temveč z manjšo neenakostjo dohodka, večjo socialno-ekonomsko mobilnostjo, obširnimi socialnimi svoboščinami in močno socialno blaginjo.
Ali lahko podjetja pomagajo obnoviti demokracijo?
Medtem ko obstajajo individualni proaktivni koraki, ki jih lahko posamezni izvršilni direktorji sprejmejo za krepitev demokratičnih načel na trgu dela, se stvari verjetno ne bodo izboljšale, dokler podjetja ne sprejmejo svoje osrednje vloge pri preprečevanju nadaljnje erozije demokracije. Podjetja in vlada bosta morali sodelovati, da rešita demokracijo.
Poglejmo si kako lahko podjetja dosežejo pozitivne spremembe:
Podjetja morajo ponehati delovati proti demokratičnim institucijam
Eden od razlogov, da je svetovna demokracija v zatonu, je, ker so podjetja porabila ogromne vsote denarja, da so zaobšla, diskreditirala in spreminjala obstoječo zakonodajo v prid maksimiranju prihodka in povečevanju moči korporacij. Tovrstna dejanja so v posledici oslabila položaj in pravice posameznika ali družbe.
Poglejmo si en takšen primer:
Lastnika podjetja Koch Industries (ZDA) sta si stalno prizadevala za zmanjšanje moči ameriške vlade. Ustanovila sta mrežo, sestavljeno iz več kot 200 bogatih donatorjev, ki lobirajo in ustvarjajo pritisk nad vlado glede znižanja davkov, zmanjšanja financ namenjenim javnemu šolstvu in socialnemu varstvu, oslabitve javnih in zasebnih sindikatov, omejevanja enostavne registracije volivcev...
Takšne prakse slabijo demokracijo in zmanjšujejo zaupanje ljudi v demokratične institucije.
Podjetja so lahko pomemben del političnega diskurza, vendar le, kadar imajo v njem mesto tudi potrošniki, strokovnjaki, sindikati in lokalne organizacije. V nasprotnem primeru korporacije nevarno destabilizirajo politično areno.
Podjetja morajo postati partnerji pri gradnji družbe in ne gospodarji.
Čas je za kolektivno ukrepanje - in podjetja pravzaprav že ves čas delujejo kolektivno. Trgovinska združenja si prizadevajo za spremembe, ki koristijo celotni industriji. Ravno tako obstaja veliko primerov podjetij, ki delujejo kolektivno na lokalni ravni. Na primer glede preprečevanja globalnega segrevanja, povečevanja lokalnih naložb in investicij v izobraževanje, lokalna poslovna združenja tesno sodelujejo z lokalnimi vladami.
Kaj pa vi mislite bodo podjetja sprejela vlogo podpiranja zdrave in delujoče demokracije, kjer so v aktivno razpravo o oblikovanju politik vključene vse zainteresirane strani in skupnosti?