Zadnjih pet let upravljate isto ekipo in nato nekega dne ugotovite, da vaš najuspešnejši zaposleni v službi uporablja “pametne droge”?
Kakšen je vaš odziv?
Prepričljivi dokazi kažejo, da pametne droge dejansko delujejo. Metaanaliza raziskovalcev z Harvarda in Oxforda je pokazala, da ima Modafinil (ena izmed priljubljeni “pametnih drog”) pomembne kognitivne koristi za tiste, ki trpijo zaradi pomanjkanja spanja. Zdravilo izboljša njihovo sposobnost načrtovanja in odločanja ter pozitivno vpliva na učenje in ustvarjalnost. Druga študija raziskovalcev iz Imperial College London pa je pokazala, da je Modafinil pomagal neprespanim kirurgom, da so bili boljši pri načrtovanju, pri sprejemanju odločitev pa manj impulzivni.
Lahko si predstavljamo, da bi bile te koristi dobrodošle v nekaterih podjetjih. Vendar o uporabi “pametnih drog” v strokovnih okoljih še vemo zelo malo. Financial Times trdi, da tovrstna uporaba postaja priljubljena predvsem med odvetniki, bankirji, zdravniki in drugimi strokovnjaki, ki si želijo pridobiti konkurenčno prednost pred kolegi.
In čeprav podjetniški vrh ostaja osupljivo tiho, se bomo slej kot prej morali spoprijeti s situacijo in si zastaviti nekaj resnih vprašanj o uporabi “pametnih drog” na delovnem mestu.
Velika vprašanja
Je moralno sporno uporabljati ta zdravila? Bi morali pametne droge primerjati z dopingom - z drugimi besedami, z goljufanjem?
Nekateri pravijo, da je to nedovoljena uporaba zdravil in, da jih je potrebno obravnavati kot goljufanje. Drugi pravijo, da je to popolnoma individualna izbira posameznika in, da uporaba ne bi smela biti tretirana kot goljufija.
Kakšne bodo naše delovne navade, če bodo “pametne droge” postale del vsakodnevne delovne prakse?
Če bo vse več ljudi uporabljalo tovrstne stimulanse, lahko obstaja tveganje, da se bomo znašli v vedno večji nevrološki dirki. Tekmovalnost in premagovanje vedno večjih izzivov se bo sprevrglo v nevarno izčrpavanje, saj se bo standard pričakovanj dvignil na nadpovprečno raven, katere brez dodatne pomoči “pametnih drog” predhodno nismo mogli dosegati.
Ali obstajajo pozitivni vidiki uporabe “pametnih drog”?
Nekateri v tovrstni uporabi vidijo možnost izboljšanja kognitivnega delovanja, ki lahko vodi v družbeno dobro in boljše življenjske razmere. Boljše delovanje možganov bi namreč lahko prineslo družbene in gospodarske koristi ali celo zmanjšalo nevarne napake pri delu."
Bodo podjetja v prihodnosti spodbujala uporabo "pametnih drog"?
a) Bi kot upravnik v bolnišnici želeli, da je vaš kirurg pod vplivom teh zdravil, če obstajajo jasni dokazi, da izboljšujejo njegovo delo? Bi kot izvršni direktor letalske družbe raje imeli pilota, ki uporablja “pametne droge”, če bi to zmanjšalo verjetnost nesreč?
b) Podjetja že veliko vedo o tem, kako živijo njihovi zaposleni. S pomočjo tehnologije in zdravstvenih pregledov lahko analizirajo telesno aktivnostjo - telesno vadbo, spanjem, prehrano itd. - in delovno uspešnostjo. Z utemeljitvijo, da zdravi zaposleni delajo bolje, so nekatera podjetja uveljavila pravila zdravega življenja (np. prepoved kajenja) s sankcijami proti tistim, ki se pravil ne držijo. Seveda se danes zdi malo verjetno, da bi podjetja lahko pooblastila uporabo drog kot del zdravega življenja. Toda spet, če podjetja lahko kaznujejo ljudi s slabim zdravjem, zakaj ne bi mogla te družbe, vsaj teoretično, spodbuditi uporabo "pametnih drog", če je to varno, in to podjetje naredi bolj produktivno in dobičkonosno? V prihodnosti si lahko predstavljamo, da bi podjetja imela te droge vključene v že obstoječe wellness programe, poleg zdrave prehrane, telovadbe in dobrega spanca.
Morda najmočnejši argument proti uporabi »pametnih drog«, je, da lahko njihova uporaba vodi v vedno bolj intenziven delovni tempo.
Kot družba se trenutno že bojujemo s konceptom neprestanega dela (24/7) – vzpostavlja se tako imenovana "vedno delujoča" kultura. Zato sta na primer Nemčija in Francija sprejeli pravila, ki zaposlenim preprečujejo branje in odzivanje na e-pošto po delovnem času. Raziskave so jasno pokazale, da se je samo po enem tednu tovrstne prepovedi, stopnja stresa med zaposlenimi znižala.
Ali lahko “pametne droge” vodijo do boljšega življenja zunaj dela?
Nekateri kritiki namreč trdijo, da so “pametne droge” rešitev iz delovne kulture 24/7. Kako?
Predstavljajte si, da lahko nalogo opravite v bistveno krajšem času kot običajno. Nato lahko preostali čas izkoristite drugače, ga preživite z družino, prijatlji, itd. In če si lahko predstavljajte, da vam je droga pomagala, da ste opravili vse potrebne delovne naloge in odgovorili na vsa sporočila preden ste zapustili delo. Ali vam ne bi pomagalo, da se sprostite, ko pridete domov?
Z drugimi besedami, "pametne droge" bi se lahko uporabljale za lajšanje stresa, ker bi nas naredile bolj produktivne. Po drugi strani pa nas lahko uporaba "pametnih drog" spodbudi k še večji tekmovalnosti, zasvojenosti z delom in nezdravim življenjskim vzorcem.
Pri vprašanju "pametnih drog" sigurno ostaja polno etičnih in poslovnih dilem:
- Ali vodilni delavci resnično ne vedo, da nekateri njihovi zaposleni uporabljajo “pametne droge”?
- Ali podjetja spodbujajo uporabo “pametnih drog”?
- Kakšni so dolgoročni učinki tovrsten uporabe na posameznika in na delovno politiko?
- Ali bo to prihodnost delovnega procesa, saj nam bodo “pametne droge” omogočile, da bomo hitreje zaključil z delom?
Kako bi na vprašanja odgovorili vi?
