Tudi v Sloveniji so ekipe v podjetjih vedno bolj raznolike in interdisciplinarne. Ekipe so razlikujejo na podlagi spola, etničnosti, starosti in disciplinarnosti. V sklad s tem se je začel pojavljati nov trend učinkovitega vodstva podjetij – vključujoč vodstven pristop, ki zagotavlja, da se vsi člani ekipe počutijo spoštovano in cenjeno.
Vključujoč vodstven pristop neposredno povečuje delovno uspešnost. Vključujoč vodstven pristop povezujejo z 20% večjo verjetnost, da bodo zaposleni sprejemali bolj kakovostne odločitve. Ugotovljeno je bilo tudi 10% povečanje udeležbe na delovnem mestu, za skoraj 1 dan v letu na zaposlenega, kar zmanjša stroške odsotnosti.
Katere konkretne ukrepe uporabljajo voditelji za bolj vključujoč vodstven pristop?
Vidna predanost: izražajo pristno zavezanost raznolikosti, izpodbijajo status quo. Delijo svoje osebne izkušnje in mišljenje o tem zakaj je vključenost zaposlenih pomembno za podjetje.
Ponižnost: odkrito sprašujejo o informacijah, ki jih ne poznajo. Priznavajo svoje napake in ustvarjajo delovno okolje v katerega lahko prispevajo tudi drugi uslužbenci, so odprti za predloge ali probleme svojih delavcev. Raziskuje prednosti in slabosti svojega vodstvenega pristopa.
Zavedanje pristranskosti: izkazujejo zavest o osebnih slepih točkah kot tudi pomanjkljivostih v sistemu in si močno prizadevajo za zagotovitev enakosti.
Individualni pristop: priznavajo vse člane skupine kot posameznike. Vodijo lahko skupino več kot 100 ljudi in kljub temu nagovarjajo vsakega člana ekipe po imenu, poznajo njihov delovni proces in delo, ki ga opravljajo.
Radovednost do drugačnega: dokazujejo odprto miselnost in radovednost do drugih, poslušajo brez presoje in z empatijo razumevajo ljudi okoli sebe.
Kulturna inteligenca: pozorni so na kulture drugih in se prilagajajo po potrebi.
Spodbujajo sodelovanje: osredotočajo se na povezanost ekipe in izvajajo različne ukrepe za opolnomočenje svojih delavcev. Iščejo povratne informacije o tem ali se zaposleni počutijo dovolj sproščeno in vključeno v delovni proces. Svoje zaposlene sprašujejo ali lahko s čim izboljšajo njihovo počutje v podjetju. Mnenje in izkušnje zaposlenih upoštevajo in cenijo.
Te lastnosti se lahko zdijo očitne, podobne tistim, ki so na splošno pomembne za dobro vodstvo. Razlika razvijanjem dobrega vodenja na splošno v primerjavi z vključujočim vodstvom je predvsem v tem, da mora tovrstni vodja svojim delavcem zagotavljati, da se z njimi ravna pošteno in spoštljivo, da so cenjeni in imajo občutek pripadnosti ter čustvene varnosti.
Vključujoč vodstven pristop ni le tehnika občasnih velikih kretenj, temveč je vseobsegajoč pristop z rednim spremljanjem in komunikacijo – so dejanja konstantnega, vsakdanjega in manjšega obsega.
Da bi ustvarili vključujočo poslovno kulturo, je potrebno veliko energije in načrtnega truda, ki se začne pri voditeljih in njihovem pristopu. To so voditelji, ki vsak dan posvečajo veliko pozornosti temu, kar govorijo in delajo, in se po potrebi prilagajajo trenutni zaposlitveni kultur/klimi.
Voditelji, ki zavestno izvajajo vključujoče vodstven pristop in aktivno razvijajo svoje sposobnosti vodenja, bodo rezultate videli v odlični poslovni uspešnosti (vir).
