(vir slike: EUROSTAT rezultati raziskave 2016)
Statistična raziskava s strani EUROSTAT je potekala od leta 2009 do 2016. Temeljila je na vzorcu 100.000 ljudi med katerimi so se beležili primeri smrti na delovnem mestu.
Luksemburg je bil leta 2016 najnevarnejše mesto za delo v Evropski uniji, kjer je bilo znotraj tovrstnega metodološkega okvira zabeleženo največ smrti na delovnem mestu med državami članicami EU.
V sedemletnem obdobju beleženja podatkov je sicer Luksemburg v dveh ločenih letih padel pod EU povprečje smrti na delovnem mestu. Leta 2013 so v Luksemburgu zabeležil najnižjo število smrti pri delu, v naslednjih treh letih pa se je število ponovno dvignilo ter državo označilo kot najbolj nevarno mesto za delo v EU.
Naslednji najbolj "nevarni" državi sta bili po podatkih Eurostata Romunija in Latvija.
Romunija, ki je bila v letu 2016 druga najnevarnejša država je v celotnem sedemletnem obdobju beležila število smrti na delu krepko nad povprečjem EU.
Vendar ta statistika morda ne daje popolne slike o varnosti pri delu v Evropi.
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je poudarila, da v majhnih državah, kot je Luksemburg, dejanske številke umrlih na delovnem mestu (smrt na 100.000 ljudi) ob celotni statistiki EU prikazuje državo v veliko slabši luči kakršno je njeno dejansko stanje (v primerjavi z državami nižje na Eurostat lestvici).
"Nekatere posamezne nesreče, kot sta požar ali eksplozija na delovnem mestu, lahko povzročijo več smrtnih žrtev in to pogosto povzroči velike medletne razlike," je z agencije dejal vodja za preprečevanje in raziskavo William Cockburn.
Po Cockburnovem mnenju je potrebno upoštevati tudi različne gospodarske sektorje, ki so v posamezni državi najbolj razširjeni. Na primer možnosti nesreče na delovnem mestu v kmetijstvu ali gradbeništvu je veliko večja kakor v storitvenem sektorju.
V Romuniji je na primer veliko ljudi zaposlenih na majhnih kmetijah, kar lahko bistveno poveča število morebitnih nesreč kot v primeru, če bi bilo večino prebivalstva zaposlenih v sektorju storitev.
V sedmih letih zbiranja statističnih podatkov sta Nizozemska in Nemčija obdržali prvo in drugo mesto kot najvarnejše države za delo v EU. Švedska je zasedla tretje mesto. Grčija pa je tretjo mesto zasedala v letu 2009 in 2016.
SLOVENIJA
Kolikor je razvidno s slike Eurostat, je bilo leta 2016 v Sloveniji povprečje nesreč s smrtnim izidom pri delu v le za malenkost višje od povprečja na ravni EU. Glede interpretacije lahko ponovno apeliramo na ugotovitev Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, ki opozarja, da moramo upoštevati majhno število prebivalstva.
Za konkretizacijo stanja nesreč s smrtnim izidom pa si lahko pomagamo tudi poročilo dela Inšpektorata RS za delo v letu 2018.
Pristojni inšpektorji so v letu 2018 raziskali 89 nezgod pri delu, od tega 8 smrtnih, 62 težjih, 15 lažjih.
V Poročilu dela Inšpektorata RS za delo so se v Sloveniji v letu 2018 zgodile 3 kolektivne nezgode ter 1 nevarni pojav. Vzroki za prijavljene nezgode, ki so imele za posledico smrt delavca (teh je bilo 15), so bili povezani s padci z višine, prometnimi nesrečami, gibajočimi se deli delovne opreme, padci bremena, porušitvijo brežine ter premikajočim se vozilom. Število prijavljenih nezgod pri delu se je v letu 2018 glede na preteklo leto, ko je bilo prijavljenih 9.567 nezgod (brez poti na delo in z dela), povečalo.
Iz statistike v informacijski sistem vnesenih prijavljenih nezgod za leto 2018 je bilo na dan 29. 1. 2019 razvidnih 10.187 prijavljenih nezgod pri delu (brez poti na delo in z dela), od tega 15 smrtnih, 9.665 lažjih, 492 težjih in 15 kolektivnih nezgod.
V letu 2018 je bilo največ smrtno ponesrečenih starih med 50 in 59 let. Tako je bilo v tej starostni skupini zabeleženih 8 smrtnih nezgod. Po 3 smrtne nezgode so bile zabeležene v starostni skupini od 30 do 39 let ter 60 let in več. Zabeležili smo tudi 1 smrtno nezgodo v starostni skupini od 40 do 49 let. Najmlajši smrtno poškodovani delavec v letu 2018 je bil star 30 let, najstarejši pa 73 let. Na lokaciji, kjer ima delodajalec prijavljeno svojo dejavnost, sta bili zabeleženi 2 smrtni nezgodi, 13 smrtnih nezgod pa je bilo zabeleženih zunaj lokacije delodajalca. Od slednjih se je 1 zgodila na klasičnem gradbišču, 4 pa pri vzdrževalnih delih (vir).
Vsekakor zakonodaja na EU ravni stremi k čim boljšem okvirju za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
V skladu s tem EU vsako leto organizira en teden, ki je posvečen osveščanju o aktualnih temah varstva pri delu. Letošnja tema tedna varnosti in zdravja pri delu je bila kampanja Zdrava delovna mesta: upravljanje nevarnih snovi na delovnem mestu, ki je potekala oktobra 2019.
Skladno s kampanjo je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu v letu 2019 izvajala 3. evropsko raziskavo podjetij glede novih in nastajajočih tveganj (ESENER-3). Raziskava bo zajemala več kot 40.000 obratov v vseh poslovnih velikostih in dejavnostih v 33 evropskih državah. Rezultati raziskave se pričakujejo še pred koncem leta 2019 (vir).
