Ste že kdaj imeli groznega šefa? To je tisti šef, ki vam greni življenje. A kaj je ta oseba storila, da je pridobila takšen naziv?
Morda je to šef, ki nenehno kritizira in redko pohvali. Ki ignorira vaše ideje, se ne ozira na vaše dobro počutje ali pa je odsoten, ko ga potrebujete. Takšni šefi pogosto ne prepoznajo truda in predanosti, ne nudijo dovolj podpore ali pa delavcem ne omogočajo razvoja in napredovanja. Ne glede na situacijo ali potrebe ekipe.
Po raziskavi Debre in Kena Coreya, priznanih voditeljev, ki sta v začetku tega leta predavala na konferenci HR Days v Rovinju, je neverjetnih 99,6 % anketirancev izjavilo, da so se v svoji karieri srečali s slabimi šefi. Po drugi strani pa 80 % ljudi, ki vodijo ekipe, priznava, da so se v določenih situacijah odzvali tako, da so vsaj začasno postali slabi šefi v očeh svojih podrejenih.
Raziskava je tudi pokazala, da 70 % delavcev verjame, da delo s slabim šefom negativno vpliva na njihovo produktivnost in angažiranost. Podoben odstotek (69 %) priznava, da je njihovo duševno zdravje trpelo zaradi slabega odnosa z nadrejenim, več kot polovica delavcev pa poudarja, da so se za odhod iz podjetja odločili zaradi nezmožnosti vzpostavitve zdravega odnosa s šefom.
Slabi šefi lahko uničijo kariero
Debra in Ken sta avtorja knjige »Bad Bosses Ruin Lives: The Building Blocks for Being a Great Boss«, v kateri poudarjata pomen prepoznavanja lastnosti, ki si jih delijo slabi šefi.
Prvi korak v tem procesu je zavedanje situacije okoli vas. Mnogi šefi se ne zavedajo, da s svojim vedenjem otežujejo življenje zaposlenim, še posebej v delovnem okolju, ki ne spodbuja odkrite in transparentne komunikacije.
Drugi korak je sprejeti problem in se pripravljeno soočiti z izzivi, ki stojijo na poti. Obenem avtorja predstavljata 10 vrst slabih šefov, da lažje prepoznamo, kje smo kot vodje in ali sodimo med te ljudi:
- Izogibljiv – nikoli ni na voljo za svoje ljudi.
- Ignorant – ne posluša, ignorira težave.
- Zbiralec – zbira informacije in jih zadrži zase.
- Nehvaležnež – ne prepozna in ne pohvali dela ter truda drugih.
- Pretvarjalec – pretvarja se, da je vse v redu, skriva resnico.
- Blokator – preprečuje delavcem, da bi dosegli svoj polni potencial.
- Vsiljevalec – vsiljuje svoj način dela kot edinega pravilnega.
- Obtoževalec – vedno je nekdo drug kriv.
- Mikromenedžer – nadzira vsak detajl, ne dovoljuje avtonomije delavcem.
- Paničar – nenehno meče delavce v krizne situacije brez načrta in podpore.
Skozi kariero lahko, tudi nezavedno, prevzamemo več teh vlog, kar je razlog več, da se zavedamo svojega vedenja.
Tretji in zadnji korak je ukrepanje. Debra in Ken predlagata, da se osredotočimo na dva niza "gradnikov", ki tvorita temelj dobrega vodenja.
Osnovni bloki:
- Spoštovanje – postavljanje jasnih meja in spoštovanje vsakega člana ekipe.
- Zaupanje – začne se pri šefu, ki mora prvi izkazati zaupanje ekipi.
- Pristnost – biti pošten in odprt, brez skrivanja za masko.
- Ranljivost – sprejemanje lastnih napak in pripravljenost na učenje.
- Empatija in sočutje - razumevanje potreb in čustev delavcev.
Podporni bloki:
- Poslušanje – aktivno poslušanje delavcev in njihovih potreb.
- Komunikacija – odprta in dvosmerna komunikacija.
- Hvaležnost – izkazovanje priznanja in pohvale, ko si zaslužijo.
- Povratne informacije – redne in konstruktivne povratne informacije.
- Coaching – vodenje skozi mentorstvo in podporo.
- Razvoj – omogočanje zaposlenim rasti in razvoja.
- Opolnomočenje – delavcem omogočiti avtonomijo in odgovornost.
- Navdih – spodbujanje ustvarjalnosti in poguma med zaposlenimi.
Za konec sta Debra in Ken delila nekaj nasvetov, kako lahko (p)ostanemo odlični šefi.
Najprej postavite temelje zaupanja, ki se mora začeti pri vas kot vodji. Bodite pripravljeni odpuščati in pozabiti napake v razumnih mejah. Zaupanje je krhko, težko ga je pridobiti in zlahka izgubiti. Cenite trud in predanost svojih zaposlenih. Spodbujajte pogum in njihovo ustvarjalnost.
In ne pozabite, tako kot slabi šefi se tudi dobri šefi ne rodijo – ampak to postanejo.
