V Sloveniji smo ob koncu junija dosegli rekordno nizko brezposelnost.
Konec junija je bilo v Sloveniji registriranih 46.178 brezposelnih oseb, s čimer smo dosegli najnižje število brezposelnih v samostojni Sloveniji. To predstavlja tudi eno najnižjih stopenj anketne brezposelnosti v Evropski uniji. Stopnja anketne brezposelnosti se ugotavlja s četrtletnimi anketami o delovni sili, ta pa je bila meseca maja 2023 v Sloveniji 3,6 %, v Evropski uniji pa 5,9 %.
V prihodnjih mesecih lahko sicer pričakujemo več mladih iskalcev zaposlitve, so še povedali na novinarski konferenci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v začetku julija. Ocenjujejo, da bo konec tega leta okrog 48.800 brezposelnih, kar predstavlja približno 8 % manj brezposelnih oseb kot ob koncu lanskega leta.
Konec junija 2023 je bilo v evidenci brezposelnih:
- 50,2 % žensk,
- 17,7 % mladih v starosti 15 do 29 let,
- 40,2 % starih 50 let ali več,
- 14,4 % iskalcev prve zaposlitve,
- 48,0 % dolgotrajno brezposelnih,
- 17,6 % invalidov.
Kaj prinaša nizka brezposelnost?
Kljub rekordno nizki brezposelnosti se na trgu dela lahko pojavijo večja strukturna neskladja, ki v nekaterih dejavnostih privedejo do večjega pomanjkanja delavcev. V prvi polovici leta je bilo največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela pri visokih in nizkih gradnjah, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih, prodajalcih, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev ter strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego.
Pomanjkanje kadrov v prihodnje
Za prihodnje napovedujejo pomanjkanje delavcev predvsem v zdravstvenih dejavnostih, dejavnostih socialnega varstva, gostinstva, prometa in skladiščenja, izobraževanja ter gradbeništva. Zato so se na Zavodu odločili za izvajanje številnih dejavnosti, s katerimi naj bi zapolnili kadrovske vrzeli in poglobili sodelovanje z drugimi ključnimi deležniki na trgu dela tako doma, kot tudi v tujini.
Projektno učenje mladih odraslih
Velik izziv postaja tudi privabiti delavce iz tujine, ki imajo spretnosti in znanja, ki jih v Sloveniji potrebujemo. Da bi odpravili omenjena neskladja na trgu dela, se izvajajo ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Eden izmed teh je prvi program iz nove finančne perspektive PUM-O+, Projektno učenje mlajših odraslih. Cilj tega programa je, da bi do septembra 2028 izobrazili približno 1.800 mladih, ki so opustili šolanje, ter jih tako ponovno vključiti v družbo, da spet najdejo pot razvoja ter odkrijejo svoje talente.
Vir: gov.si, ess.gov.si
