Tekom Regionalnega zaposlitvenega sejma je portal Deloglasnik skupaj z regionalnimi partnerji izvedel raziskavo o trgu dela, katere cilj je razkrivanje vprašanj v zvezi s stanjem zaposlovanja in dela na slovenskem in regionalnem trgu. Raziskava je bila izvedena kot standardna raziskava stališč javnega mnenja s pomočjo 20 vprašanj, od katerih so se vprašanja osredotočala na 3 demografske skupine anketirancev: zaposlene, brezposelne in tiste, ki se trenutno še vedno šolajo. V raziskavi so sodelovali anketiranci slovenski anketiranci in iskalci zaposlitve iz partnerskih portalov iz regije MojPosao, MojPosao.ba, Infostud.rs in Vrabotuvanje.com.mk.
V raziskavi je sodelovalo več kot 4500 anketirancev, od tega več kot 150 anketirancev iz Slovenije. Med slovenskimi anketiranci je bilo 74 % zaposlenih, 21 % brezposelnih, 5 % anketirancev pa se še šola.
Dobri medosebni odnosi so najpomembnejši dejavnik pri izbiri zaposlitve
- Slovenija: Za izbiro zaposlitve so najpomembnejši dobri medosebni odnosi. Kar 62 % anketirancev je kot enega najpomembnejših dejavnikov pri izbiri delodajalca izbralo medosebne odnose in višino zaslužka. Na tretjem mestu pa je delovni čas (39 %).
- Regija: Dobri medosebni odnosi so na prvem mestu tudi pri anketirancih iz Hrvaške, medtem ko so anketiranci iz drugih držav (Bosna in Hercegovina, Srbija in Makedonija) na prvem mestu izglasovali višino plače.
Najpomembnejši element pri pridobitvi zaposlitve so delovne izkušnje
- Slovenija: Udeležence raziskave smo vprašali, kaj se jim zdi najpomembnejše za zaposlitev, torej kako pridobiti interes potencialnega delodajalca. Večina anketirancev s Slovenije meni, da so to delovne izkušnje (28 %), visoko se je uvrstil tudi odgovor Motivacija in volja do zaposlitve (21%) ter Znanja in veščine (17%). Zanimivo je, da kot najmanj pomembno označujejo srečo (4%), formalno izobrazbo (3%) in strankarsko pripadnost (1%).
- Regija: Ko gre za regijo Makedonci ravno tako kot ključni dejavnik za zaposlitev navajajo delovne izkušnje, na Hrvaškem pa so npr. bolj cenijo Znanje in veščine ter Motivacijo in voljo do zaposlitve.
Plača naj bo 1.500 EUR neto na mesec
- Slovenija: ko gre za želeno plačo, anketiranci iz Slovenije v povprečju pričakujejo okoli 1500 EUR neto. Kar je še vseeno nekoliko višje kakor povprečna slovenska plača, ki znaša nekaj čez 1.200 EUR neto.
- Regija: Anketiranci iz Hrvaške v povprečju pričakujejo 1021 evrov, kar je 7 % višje od dejanske povprečne plače. Najnižja pričakovanja imajo v Bosni, kjer je pričakovana plača 784.85 evrov (podobno kot lansko leto), kar je za dobrih 200 evrov več od trenutne povprečne plače.
V primerjavi z lanskim letom se je zmanjšal strah pred izgubo službe
- Slovenija: Večina zaposlenih v Sloveniji (40 %) načrtuje zamenjavo zaposlitve v naslednjem letu, kar pa je v primerjavi z regijo še vedno najnižji procent. Na Hrvaškem je namreč ta procent bistveno višji (68 %). Le četrtina vprašanih (24%) iz Slovenije se boji, da bi lahko v naslednjem letu izgubili službo. Vendar je to precej manj kot lani, ko se je za svoje delo balo 35 % zaposlenih.
- Regija: Izgube službe se najbolj bojijo anketiranci iz Srbije (30 %), najmanj pa iz Bosne in Hercegovine (22 %).
Delovni pogoji so enaki ali slabši kot pred pandemijo
- Slovenija: glede na turbulentno leto in pol se delovni pogoji niso preveč spremenili, vsaj tako meni skoraj polovica vprašanih (41 %), skoraj enak procent (40%) vprašanih pa meni, da so se pogoji dela poslabšali predvsem zaradi znižanja plač, slabših medsebojnih odnosov in večjega obsega dela. Prav tako je nekaj takih anketirancev (18 %), ki menijo, da so se v zadnjem letu in pol izboljšali delovni pogoji, pa naj gre za delo od doma ali napredovanje.
- Regija: v primerjavi z regijo ni večjih razlik glede spremembe delovnih pogojev. Najbolj pa so se izboljšali pogoji za anketirance iz Bosne in Hercegovine, kjer jih letos skoraj četrtina (23 %) meni, da so delovni pogoji v primerjavi z lanskim letom boljši.
Kljub pandemiji večina zaposlenih NE dela od doma
- Slovenija: v preteklosti smo bili priča, da je večina zaposlenih delala od doma (v kolikor je njihovo delovno mesto to dopuščalo). Zdaj, leto in pol pozneje, se delavci vračajo na delovna mesta. Več kot polovica anketiranih (66 %) dela z delovnega mesta, saj delovno mesto ne omogoča dela od doma. Slaba četrtina (17 %) ima hibriden način dela – delno z delovnega mesta, delno od doma, le 5% pa dela izključno od doma. Gledano po regiji, Slovenci najmanj prihajajo v pisarne, saj jih lahko tretjina dela od doma oz. hibridno (33 %).
- Regija: Največjo možnost hibridnega načina dela (53 %) se omogoča na Hrvaškem. Kljub temu pa je kar polovica anketiranih (61 %) takih, ki dela z delovnega mesta, čeprav bi jim delo omogočalo delo od doma. V primerjavi z regijo večina zaposlenih opravlja delo na delovnem mestu 61 % anketirancev iz Hrvaške, 60 % iz Bosne in Hercegovine, 60 % iz Makedonije in 54 % iz Srbije.
Samo da je slovensko: želja po delu v domačem podjetju (državnem/zasebnem)
- Slovenija: pri izbiri podjetja po lastništvu anketiranci iz Slovenije so zaposleni neodločeni, le 1% namreč loči prvi odgovor podjetja v državnem lastništvu (30 %) in drugo odgovor domača zasebna podjetja (29 %). Sledi odgovor lastnega podjetja (22 %), in zasebnega podjetja v tujem lastništvu (12 %).
- Regija: pri izbiri podjetja po lastništvu v regiji so popularnejši odgovori zasebnega podjetja v tujem lastništvu. Še posebno pri Bosni in Hercegovini (44 %), Makedoniji (42 %) in Hrvaški (33 %). To kaže v povprečju višjo stopnjo zaupanja v nacionalni kapital v Sloveniji kakor v primerjavi z regijo.
Večinoma nezaposleni išče kakršnokoli zaposlitev
- Slovenija: večina (33 %) anketirancev je brezposlena 3 mesece ali manj, 18 % pa jih je brez dela od 3 do 6 mesecev ali pa več kot 5 let. V primerjavi z lanskim letom je bistveno več tistih, ki so nezaposleni že več kot 5 let, (lansko leto je bilo takih 8 %). Večina brezposelnih (46 %) išče kakršno koli zaposlitev, ne glede na to, ali so v poklicu ali zunaj njega, kar je še podobno kot lansko leto (48 %). V primerjavi z lanskim letom (20 %) je več anketiranih, ki iščejo zaposlitev izključno v stroki (32 %). Tretjina vprašanih (35 %) meni, da je trenutna ponudba odvisna glede na posamezna delovna mesta na primer IT in gradbeništvo. Kar 21% pa jih meni, da je ponudba delovnih mest višja kot prej, kar je bistveno višje povprečje kot na Hrvaškem, kjer je takšnih anketirancev zgolj 5 %. Kljub temu pa je 28 % takšnih, ki menijo, da je ponudba delovnih mest manjša.
- V regiji: trend iskanja zaposlitev izključno v stroki so opazili tudi na Hrvaškem. Zaposlitev v stroki iščejo tudi brezposelni iz Bosne in Hercegovine, najmanj pa iz Makedonije.
Iskalci zaposlitve na svojo prijavo za delo večinoma ne prejemajo odgovora s strani delodajalca
Slovenija: kar dve tretjini anketirancev (67 %) pravi, da nikoli ali le redko dobijo povratne informacije o prošnji za zaposlitev. Kljub temu pa je 18 % anketirancev navedlo, da prejme odgovore pogosto ali vedno, nekaj (14 %) anketirancev pa je takih, ki dobijo odgovore na približno polovico vlog. Da je to slabo za podjetja in njihovo blagovno znamko kaže, dejstvo, da se bodo anketiranci izogibali ponovni prijavi na oglas v podjetju, kjer niso prejeli povratne informacije (48 %) oz. se celo izogibajo uporabi izdelkov in storitev tega podjetja (25 %). Nekateri pa bojo iz tega razloga podjetje tudi negativno komentiralo svojim prijateljem in družini (18 %). Kljub temu pa skoraj polovica anketirancev (44%) pravi, da to ne bo vplivalo na njihovo mnenje o podjetju (vprašanje je omogočalo več odgovorov).
Regija: Slovenija ima v regiji glede povratnih informacij najboljše povprečje (petina jih dobi odgovor pogosto ali vedno), največji problem pa imajo anketiranci iz Bosne in Hercegovine, kjer ob prijavi na delovno mesto ostajajo neodgovorjene tri od štirih prijav (75 %).
Anketiranci, ki se še vedno šolajo so optimistični glede iskanja zaposlitve
- Slovenija: med anketiranci, ki se še šolajo, jih je v Sloveniji (57 %) največ takšnih, ki že delajo ali pa jih zaposlitev že čaka. Preostali pa menijo, da lahko zaposlitev najdejo v maksimalno treh mesecih (33 %) po končanem šolanju. Da bi si pred prvo zaposlitvijo mladi pridobili nekaj delovnih izkušenj, se anketiranci večinoma prijavljajo na prakso (85 %) ali pa delo s krajšim delovnim časom (28 %) in prostovoljstvo (28 %). Pri tem pa se vprašanje o viziji poklica ne obravnava kot pomembno, saj je nanj odgovorilo le 5% anketirancev, od tega so bili odgovori ena četrtina (28 %) tistih, ki točno vedno kaj početi, druga četrtina (28%) tistih, ki še ne vejo s čim se ukvarjati in slaba polovica (43 %) tistih, ki imajo nekaj zamisli , vendar še niso 100% prepričani.
- Regija: med tem ko je v regiji moč opaziti trend, manjšanja optimizma. Na Hrvaškem se je procent anketirancev, ki menijo, da bodo zaposlitev našlo v manj kot mescu dni od leta 2019 zmanjšal iz 19 % na 6 %. V Sloveniji je odstotek tovrstnih anketirancev enkrat večji (14 %). Največ zaposlenih na Hrvaškem meni, da bodo do nove zaposlitve prišli v treh mesecih po končanem šolanju (39 %) . Dodatno pa je v regiji opaziti visok procent tistih, ki mislijo, da bodo zaposlitev dobili šele v roku enega leta (največ v Srbiji 16% in BiH 15%, kateri sledi Severna Makedonija 10% in Hrvaška 8%).
Demografija: večina s končano srednjo šolo
V raziskavi je sodelovalo preko 4500 anketirancev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije, Slovenskih anketirancev je bilo slabih 5%, od tega 74 % zaposlenih, 21 % brezposelnih, 5 % anketirancev pa se še šola.
Med anketiranci iz Slovenije je bilo 60 % žensk in 40 % moških. Največ anketirancev je starih od 26 do 35 let (39 %), 30 % je starih od 36 do 45 let in 20 % anketiranih je starejših od 45 let. Ena desetina anketirancev (10 %) je mlajših od 25 let. Večina anketirancev ima končano srednjo šolo (55 %) ali fakulteto ali univerzo (38 %).
Za več informacij se obrnite na:
Alen Avdičević, mail: alen@deloglasnik.si
T: +386 5 907 67 52
