Koncept čustvene inteligence je postal pomemben element pri procesu zaposlovanja kakor tudi na samem delovnem mestu .
Čustvena inteligenca na delovnem mestu delavcu je asociirana z boljšimi poslovnimi uspehi in splošnim zadovoljstvom na delovnem mestu.
Čustvene inteligence ni mogoče okrniti na en sam rezultat, kot v primeru IQ testa. Ne morete samo reči, da ste "dobri" ali "slabi" v čustveni inteligenci.
Ločimo jo na 4 ločene vidike, pri nekaterih smo lahko boljši ali slabši: samozavedanje, samoupravljanje, družbena zavest in upravljanje odnosov - znotraj teh področij razvijamo različne kompetence za uspešno delovanje v poslovnem okolju.
Čustvena inteligenca na delovnem mestu omogoča: da se boste bolje razumeli v kolektivu; bili spoštljivi vendar odločni; bili dobri pogajalci; znali profesionalno odreagirati tudi v stresnih situacijah...
Npr. kaj pomeni biti dobri pogajalec znotraj koncepta čustvene inteligence:
- Poslušate svojega sogovornika
- Izrazite svoje mnenje
- Ste fleksibilni glede končne odločitve, saj se zavedate, da so tudi mnenja vaših kolegov kredibilna; rešitev odraža skupno odločitev.
V namen izboljšanja svoje čustvene inteligence si lahko zastavite naslednja 3 vprašanja:
Kakšne so razlike med tem, kako vidite sebe in kako drugi vidijo vas?
Prvi korak je, tako kot pri vsem učenju, pridobitev občutka, kako se vaše samo-dojemanje (kako vidite sebe) razlikuje od vašega ugleda (kako vas vidijo drugi).
Večina od nas misli, da smo dobri poslušalci, vendar pogosto temu ni tako. S preverjanjem zunanje resničnosti boste prepoznali načine, kako vaša dejanja vplivajo na vašo uspešnost. Pridobivanje povratnih informacij od drugih nam bo pokazalo ali je treba vase vedenje spodbuditi k spremembam.
Kaj je pomembno za vas?
Ko dobite povratne informacije boste točno vedeli, kaj želite izboljšati. Upoštevajte pa tudi, kakšni so vaši cilji - kako se želite izboljšati pri tem, kar počnete zdaj, ali kaj želite v prihodnosti. Uspeh napredovanja v čustveni inteligenci izhaja iz vašega individualnega občutka zase, je vaša lastna motivacija, vaš trud, da spremenite svoje dolgoletne navade, zaradi katerih vas okolje ne vidi v luči v kateri bi želeli biti videni.
To pomeni, da morajo spremembe vašega vedenja/področja, na katerem ste se odločili aktivno delati, ležati nekje med povratnimi informacijami okolja in tistimi, ki so najpomembnejša za vaše lastne želje.
Vprašajte se: Ali želite povečati svojo sposobnost za vodilno mesto? Biti boljši član ekipe? Imeti večji pozitivni vpliv? Se boljše obvladati ali ohraniti osredotočenost na cilje? Seveda pa vaši cilji ne smejo biti le profesionalni – vprašajte se ali želite imeti boljšo povezavo s partnerjem/otroci/starši? Če boste delali na področju krepitve svoje čustvene inteligence, boste razumeli vpliv trenutnih navad umetne inteligence na vse ljudi s katerimi ste v stiku, ne glede na vaše specifične cilje npr. boljše razumevanje v ekipi.
Na primer dobite povratne informacije, da niste dober poslušalec - ampak mislite, da ste. Namesto da bi to oceno jemali kot napad ali jo preprosto zavrnili, stopite korak nazaj in razmislite o svojih ciljih: morda ste rekli, da se želite bolje povezati, razumeti in komunicirati. Kako bi vam lahko dobro poslušanje pomagalo doseči te cilje? Ko spoznate in obravnavate povratne informacije v tej luči, vam lahko pomagajo, da jih uporabite kot priložnost za razvoj, ne pa kot grožnjo.
Katere spremembe boste dosegli za dosego teh ciljev?
Ko ugotovite, na katere veščine umetne inteligence se želite osredotočiti, določite konkretna dejanja, ki jih boste izvedli. Če na primer delate na tem, da postanete boljši poslušalec, se boste morda odločili, da si boste med pogovorom zavestno vzeli čas za pavzo, prisluhnili temu, kar želijo povedati drugi in preveriti ali razumete njihov vidik preden odgovorite. Vaša sprememba naj bo čim bolj točno določena - to vam bo pomagalo spremeniti vašo ciljno navado.
Izkoristite vsako naravno priložnost, da vadite spretnost, ki jo razvijate, ne glede na to, kako majhne so. Svoje možgane namreč poskušate naučiti, da v običajnih situacijah reagirajo drugače. In možgani ne razlikujejo med domom in službo, ko gre za spremembo vaših navad: vadite tako doma kot v službi, s partnerjem in otroci ali s šefom.
Če opazite te priložnosti, da preizkusite svojo novo navado, potrebujete nekaj dodatnega zavedanja. Sprva bo to potrebno (in dejansko se lahko zdi čudno). Toda vsakič, ko to storite, bo novo oblikujoča praksa v vaših možganih krepila oblikovanje navade. Kmalu se vam bo prej zavedna reakcija zdela bolj naravna: na primer pavza med pogovorom z namenom, da natančno poslušate odgovor sogovorca, namesto, da v navdušenju prekinete osebo, s katero govorite. Kmalu boste dosegli, da se bo vaša nova navada aktivirala samodejno, ne da bi se vam bilo treba zanjo aktivno truditi- to bo pomenilo, da je vaša nova navada nadomestila staro.
Če boste odgovorili na ta vprašanja in začeli spreminjati svoje rutinske reakcije, boste na dobri poti do tega, da ugotovite stare navade, ki vam ne ustrezajo, in jih spremenite v nove, izboljšane.
Tako boste lahko v letu 2020 preoblikovali stare navade in v novo leto vstopili ko najboljša verzija sebe.
PS: čustveno inteligenco lahko kot kompetenco vključute tudi na svoj življenjepis (danes je to zelo iskana kompetenca)